Evropska poslanka Romana Tomc zastopa interese slovenskih otrok v Bruslju

Z Romano Tomc, poslanko v Evropskem parlamentu, članico Evropske ljudske stranke (ELS/SDS), ki znotraj Parlamenta deluje v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, smo se pogovarjali o prvo in drugorazrednih državljanih znotraj EU, o indeksaciji otroških dodatkov na ravni EU, o zaskrbljenih slovenskih delavcih, ki si služijo kruh v Avstriji, dvojni obdavčitvi plač in slovenski vladi.
AnaG_23_4_20190065-3 (1)

Z Romano Tomc, poslanko v Evropskem parlamentu, članico Evropske ljudske stranke (ELS/SDS), ki znotraj Parlamenta deluje v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, smo se pogovarjali o prvo in drugorazrednih državljanih znotraj EU, o indeksaciji otroških dodatkov na ravni EU, o zaskrbljenih slovenskih delavcih, ki si služijo kruh v Avstriji, dvojni obdavčitvi plač in slovenski vladi. 

Romana Tomc je poslanka v Evropskem parlamentu od leta 2014, v tem obdobju je sodelovala pri oblikovanju evropske zakonodaje na več področjih. Pravi, da je udeležba na številnih okroglih mizah in strokovnih srečanjih doma in v tujini nujna ter koristna. Na ta način lahko izmenja strokovna mnenja in predstavi svoje poglede, kar prinaša dodano vrednost pri nastajanju evropske zakonodaje, saj danes že več kot 75 % zakonodaje nastaja na ravni EU.

S predlogi, razpravami in javnimi tribunami je Romana Tomc odpirala pereča vprašanja slovenske in evropske družbe, ki so večkrat ostala skrita očem javnosti, med drugim tudi naraščajoč pojav demence in spopadanje s to zahrbtno boleznijo. Kot evropska poslanka budno spremlja tudi dogajanje v Sloveniji in opozarja slovensko vlado na nujno potrebne spremembe na področju trga dela in na še bolj nujne reforme na pokojninskem in socialnem področju.

Pred kratkim ste v Evropskem parlamentu glasovali o pomembnem poročilu “koordinacija sistemov socialne varnosti”, ki uvaja tudi indeksacijo otroških dodatkov na ravni držav članic EU. Tak zakon je Avstrija že sprejela januarja 2019. Nam lahko pojasnite, kaj indeksacija sploh pomeni?

Res je, glasovali smo o kar spornem in zahtevnem poročilu. Amandma, ki je predlagal indeksacijo otroških dodatkov na ravni EU, ni bil sprejet. Je pa ta ukrep sprejela Avstrija in seveda sedaj lahko govorimo o njegovih posledicah. Naj pojasnim, indeksacija otroških dodatkov, na način, kot jo uvaja Avstrija pomeni, da so po novem zaposleni, ki opravljajo delo v Avstriji, upravičeni le do indeksirane višine otroškega dodatka, kar pomeni, da je otroški dodatek, ki ga prejema otrok, ki živi v Sloveniji, njegovi starši pa se vozijo na delo v Avstrijo, nižji od tistega, ki ga prejemajo avstrijski otroci. Torej gre za to, da so slovenski otroci in njihovi starši oškodovani samo zato, ker se na delo vozijo in ker ne prebivajo stalno na ozemlju Avstrije.

Zakaj je ta poteza po vašem mnenju tako sporna?

Avstrija s to populistično potezo deli otroke državljanov EU na prvo in drugorazredne. Diskriminacija na podlagi državljanstva je v Uniji enotnega trga in štirih temeljnih svoboščin povsem nesprejemljiva. Razumem, da Avstrija, tako kot mnoge druge države, želi preprečiti tako imenovani socialni turizem, vendar je ta način popolnoma neustrezen. Vsi, tudi Slovenci zaposleni v Avstriji, v avstrijski socialni sistem prispevajo enako, zato je edino logično, da bi morali biti tudi pri prejemkih obravnavani enako. Če pogledamo z drugega zornega kota, potem se lahko vprašamo, zakaj ne bi po isti logiki Slovenci, ki delajo v Avstriji, tam plačevali tudi manj davkov in prispevkov. V skladu z indeksacijo torej.

Omenjate socialni turizem. Je to v Evropi res problem?

Seveda. Evropa je »bogata« celina in mnogi bi radi uživali koristi velikodušnih socialnih sistemov, ki jih imajo posamezne države. S pojavom množičnih migracij so se razmere še zaostrile in države so že sprejele različne ukrepe, ki omejujejo socialne izdatke. To ni nič novega. Tudi sama odločno nasprotujem socialnemu turizmu in zagovarjam, da mora biti sistem pravičen in pošten. Nihče ga ne bi smel izkoriščati na račun drugih in vsi, ki so do sredstev resnično upravičeni, jih morajo dobiti pod enakimi in s poštenimi merili.

Ali imamo znotraj Evropske unije tudi na drugih področjih prvo in drugorazredne državljane, ne le v primeru Avstrije?

Po vseh zadnjih premikih na področju kohezije in sociale z zaposlovanjem bi lahko rekla, da jih imamo, saj vse bolj kaže, da razvitejše države članice želijo ali odtegniti sredstva manj razvitim ali pa postaviti ovire, ki preprečujejo njihovo konkurenčnost. To se predvsem kaže v postavljanju zelo visokih standardov pod krinko zaščite zaposlenih, ki jih vzhodne države članice ne morejo doseči. Te ovire vzhodne države postavljajo v neugoden konkurenčni položaj.

Kdaj ste prvič opozorili javnost na nepravilnosti, ki se dogajajo v primeru avstrijske zakonodaje o indeksiranju otroških dodatkov?

Pred letom in pol sem prvič opozorila na avstrijsko namero indeksacije otroških dodatkov. Avstrija je v tem dobrem letu, povsem v nasprotju z EU zakonodajo, zakon o indeksaciji otroških dodatkov tudi sprejela. Na to sem na ravni Evropskega parlamenta takoj opozorila, pridobila široko podporo in očitno sem imela prav.

Kakšni so bili odzivi v Evropskem parlamentu glede tega spornega amandmaja?

Avstrija bi morala vedeti, da pravila EU-ja o koordinaciji sistemov socialne varnosti članicam ne dovoljujejo, da bi denarne prejemke, priznane osebam, zavarovanim na podlagi njihove zakonodaje, znižale samo zato, ker te osebe ali njihovi družinski člani prebivajo v drugi članici. Ta pravila prepovedujejo tudi diskriminacijo na podlagi državljanstva. Kakršno koli znižanje družinskih prejemkov zgolj zato, ker otroci živijo v tujini, pomeni kršitev pravil EU-ja o socialni varnosti in načela enake obravnave delavcev, ki so državljani druge države članice, kar zadeva socialne in davčne ugodnosti.

V Evropskem parlamentu je glede te problematike že tekla glasna razprava, tako na odborih kot neformalno. Za podporo neki ideji je treba v Parlamentu pridobiti na svojo stran čim več kolegov, kar pomeni, da je potrebno vsakemu posebej obrazložiti in argumentirati stališče, ki ga zagovarjaš. Sicer so na glasovanjih nekateri kolegi želeli skozi stranska vrata dodeliti legitimnost avstrijskim ukrepom. Predlog amandmaja, s katerim bi to naredili, pa ni bil sprejet. Menim, da smo evropski poslanci podali jasno in odločno sporočilo, da tovrstna diskriminacija v Uniji ni primerna. Naj še omenim, da je sicer indeksacija otroških dodatkov, po načelu subsidiarnosti, v pristojnosti Avstrije, pa vendarle se zatakne, ker gre za dnevne migrante, kjer mora socialna politika slediti evropski direktivi.

Sami ste na ravni EU na to težavo že večkrat opozorili, menite, da vas je Evropska komisija uslišala?

Če ste spremljali avstrijske medije, so precej poročali o tem, da sem to vprašanje odprla tudi v Evropskem parlamentu. Začelo se je z opozorilom in vprašanjem Komisiji. Komisarka mi je takrat odgovorila, da veljavna direktiva o koordinaciji sistemov socialne varnosti določa skupna pravila za izplačilo družinskih prejemkov delavcem, zaposlenim v drugi državi članici. Po teh pravilih so mobilni delavci upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci, ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka. Po mnenju Komisije ta pravila temeljijo na načelih enotnega trga, iz katerega izhaja, da se morajo za enake vplačane prispevke iz dela, pridobiti in uporabljati enaki prejemki. Torej je Komisija jasno odgovorila, da Pogodba prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Prav tako je evropska komisarka za socialne zadeve in zaposlovanje Marianne Thyssen, stališča, da Avstrija ravna napačno in da avstrijski zakon krši temeljna načela enotnega trga v EU. Glede na izdan opomin Avstriji, pa lahko rečem, da me je Komisija uslišala, hkrati pa menim, da Avstriji EU ne bo uspelo prepričati o legitimnosti nove zakonodaje.

Kot ste omenili, je Evropska komisija zaradi sporne avstrijske zakonodaje že sprožila postopek proti Avstriji, izdala ji je uradni opomin. Kaj sledi po uradnem opominu Avstriji?

Evropska komisija je Avstriji poslala opomin, kot vem, se je Avstrija nanj že odzvala, nimam pa še informacij, kakšno obrazložitev je v Bruselj poslala. Jasno je, da v nadaljevanju lahko pride tudi do tožbe.

Veste kaj več o samem postopku, kako pride do tožbe Avstrije s strani Evropskega sodišča?

Evropsko sodišče je Avstriji poslalo prvi opomin v okviru postopka za ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje. Pa vendarle, če se Avstrija nanj ni ustrezno odzvala, lahko sledi drugi opomin, ki ga v bruseljskem žargonu imenujemo tudi obrazloženo mnenje. Če niti odziv nanj ne bi bil ustrezen, pa bi lahko to s strani Komisije privedlo do sprožitve postopka pred Sodiščem EU-ja.

Kako so se na indeksacijo otroških dodatkov odzvali v Sloveniji, vam slovenski državljani, pogosto pišejo?

Slovenija avstrijskemu zakonu že vseskozi ostro nasprotuje. Novembra se je pridružila skupini še šestih članic Unije, ki so se pri Evropski komisiji pritožile zaradi indeksacije avstrijskih otroških dodatkov in komisarko pozvale, naj preveri, ali je avstrijski ukrep v skladu s pravnim redom EU-ja. Seveda so zaskrbljeni tudi slovenski delavci, ki si služijo kruh v Avstriji in mi glede tega tudi dnevno pišejo. Mediji pa ste o problemu poročali malce manj.

Korošci pa se ne soočamo le z indeksacijo otroških dodatkov, vendar tudi s problemom dvojne obdavčitve plač. Kako komentirate dogajanje na nacionalni ravni, torej na strani vlade, ki trenutno še ni ukrepala?

Ne le jaz, tudi Slovenska demokratska stranka je že večkrat pokazala, da ima posluh za delavce migrante. S problemom obdavčitve delavcev migrantov smo se namreč ukvarjali že v prvem mandatu vlade Janeza Janše, kjer smo sprejeli zakonodajo, ki je ustrezno reševala to vprašanje. Žal je potem sodišče to odločitev razveljavilo in še danes menim, da je bila obramba, ki jo je takrat predstavila vlada šibka, zato je sodišče odločilo, kot pač je. Takrat vlada ni bila več v naših rokah. Sami bi se gotovo bolj borili za zaščito sprejetih ukrepov.

Menim, da se da to vprašanje rešiti na več načinov. Če bi upoštevali načelo enake obdavčitve za enakovrstne prejemke, bi bil problem hitro rešen.

Vendar je za to potreben posluh vlade. Nobena od dosedanjih vlad, ki se jih je zvrstilo kar nekaj, od Boruta Pahorja, Alenke Bratušek, Mira Cerarja, tega posluha ni imela. Nič ne kaže, da bi bilo z vlado Marjana Šarca kaj drugače.

Naj ob tem še omenim, da bi bil finančni učinek za državno blagajno majhen, za ljudi pa bi to pomenilo zelo veliko. Tudi s tega vidika ne razumem, zakaj vlada ne ukrepa.

Kako naprej na področju dvojnega obdavčevanja?

S to problematiko se bom prav gotovo še ukvarjala, in sicer po dveh poteh, po slovenski in evropski, seveda če bom izvoljena v naslednji sklic mandata. Na eni strani bom skušala prepričati vlado, da sprejeme ustrezne ukrepe, ki bi preprečili dvojno obdavčevanje. To bo sicer težko, ker je žal slovenska politična realnost takšna, da koalicija ne sprejme nobenih predlogov, četudi so ti dobri, če prihajajo z napačne strani. Na drugi strani pa bom ostala v tesnem kontaktu z Evropsko komisijo še naprej in poskušala dobiti podporo, da skupaj pritisnemo na slovensko vlado v korist naših ljudi, ki so za svoje delo v drugi državi kaznovani s tem, da plačujejo ene najvišjih davkov v Evropi.

Hvala lepa za pogovor.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.