Predstavniki turističnega gospodarstva ter Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije so včeraj v Ljubljani podpisali aneks k panožni kolektivni pogodbi. Z njim bodo letos v dveh korakih najnižje osnovne plače dvignili za skupaj 10,25 odstotka, regres pa bo letos dosegel 1150 evrov ali 100 evrov več kot lani.
Aneks so podpisali predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Združenju delodajalcev Slovenije Igor Škrinjar, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Kristijan Lasbaher.
Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v panožni zbornici, so s podpisom aneksa socialni partnerji v sektorju poskrbeli za skupen dvig najnižjih osnovnih plač v višini 10,25 odstotka, in to v dveh delih. Prvi, petodstotni dvig, bo izveden s 1. marcem, za preostalo pa se bodo plače delavcev v tem gospodarsko pomembnem sektorju popravile s 1. julijem, torej na začetku glavne poletne turistične sezone.
Obenem so z aneksom h kolektivni pogodbi določili tudi višino regresa za letos, ki bo izplačan v višini 1150 evrov, kar pomeni 100 evrov več kot v letu 2019. Ker je od lani letni regres oproščen vseh dajatev, bodo tako delavci na račune prejeli celoten znesek.
V zbornici so spomnili še, da so se že lani socialni partnerji v panogi dogovorili o skupaj 4,04-odstotnem dvigu plač. Hkrati se je z letošnjim letom v celotnem gospodarstvu dvignila minimalna plača z 886,63 na 940,58 evra bruto, veljati pa je začela tudi spremenjena definicija minimalne plače, po kateri so iz nje izločeni vsi dodatki. V turizmu in gostinstvu namreč veliko zaposlenih prejema minimalno plačo.
Kot so ob podpisu še poudarili v zbornici, predstavniki slovenskih turističnih družb na ta način izkazujejo, da se zavedajo potrebe po dodatni motivaciji zaposlenih v turizmu in gostinstvu, ki so osnova za dvig kakovosti v tej dejavnosti. V zbornici ob tem pripravljajo tudi serijo strokovnih izobraževanj za zaposlene v panogi s ciljem izboljšanja turističnih storitev.
Sindikat gostinstva in turizma v sektorju sicer že dolgo časa opozarja na številne težave v panogi, kot so pomanjkanje kadra, neugoden delovni čas, težki pogoji dela in slaba plača. Tudi zaradi tega je poklic v zadnjih letih postal vse manj zaželen in vse bolj odvisen od tuje ali študentske delovne sile. To pa se ne sklada s cilji strategije razvoja slovenskega turizma glede višje cenovne in kakovostne ravni.
