Minister za delo Janez Cigler Kralj je moral ob nastopu mandata zaradi epidemije covida-19 zagristi v več kislih jabolk. Pričakali so ga stiske v domovih za ostarele in slabi obeti na trgu dela. Z doslej sprejetimi ukrepi na obeh področjih je zadovoljen. To, da nima nahrbtnikov, mu omogoča večjo svobodo pri delu, je poudaril v intervjuju za STA.
Epidemija je razgalila vse nakopičene težave slovenskih domov za ostarele in veliko potrebo po ureditvi področja dolgotrajne oskrbe. Prav skrb za starejše pa je ena od treh prioritet aktualnega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kot je poudaril Cigler Kralj, so hitro ukrepali. Doslej so objavili 21 milijonov evrov vreden javni razpis za neinstitucionalne oblike varstva starejših, s katerimi bodo poskrbeli za okoli 30 enot za začasne namestitve ali dnevne centre za starejše, in razpis za 1100 postelj za koncesije za domove za starejše. Poleg tega je bila na njihov predlog v okviru četrtega protikoronskega svežnja sprejeta uredba, ki predvideva 29 milijonov evrov za zaposlitev približno 550 oseb v domovih.
Na vprašanje, kako bodo privabili nov kader, je odvrnil, da z dvigom privlačnosti tega poklica. “To ni navaden poklic, to je zelo plemenito služenje najranljivejšim,” je izpostavil. Prepričan je, da bo za to delo več zanimanja, če negovalci ne bodo več tako obremenjeni, poklic pa bodo skušali ljudem približati tudi z možnostjo prekvalifikacij v okviru aktivne politike zaposlovanja. Zaveda se, da bo treba delovna mesta v domovih tudi ustrezno finančno ovrednotiti, prostor za to pa bo že v zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Ta je trenutno v “najbolj surovi fazi” in še ni usklajen niti med ministrstvi za delo, zdravje in finance, je opozoril. Ministrstvo za zdravje trenutno predlaga prispevno stopnjo v višini 1,47 odstotka, sam pa vse deležnike poziva, naj aktivno prispevajo predloge, kako s čim manjšo obremenitvijo delovno aktivnih “pravično in solidarnostno zagotoviti potrebna sredstva”.
“V Sloveniji mora zdaj koristnik za dolgotrajno oskrbo zagotoviti 80 odstotkov sredstev, le 20 odstotkov pa je javnih. V razvitih državah je to ravno obratno. Nenazadnje so številni tudi pozivi, da naj to uredi trg. Slišim vse pozive, solidarnostnega in tistega, da naj se to uredi na trgu z zavarovanjem, moram pa kot minister poiskati uravnoteženo rešitev,” je navedel. Osebno si želi, da bi zakon zaživel 1. januarja 2022.
Glede aktualnih težav ločevanja con v domovih v primeru okužb z novim koronavirusom in predloga, da se rdeče cone vzpostavi v “najsodobnejših mobilnih nastanitvenih enotah”, je dejal, da od večine direktorjev domov dobiva signale, da so temu naklonjeni. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije medtem po njegovih besedah opozarjajo, da nekateri domovi nimajo prostora za namestitev takih enot in da predlagajo regijske postavitve, a bi to pomenilo selitev okuženih starostnikov, ki pa so na to “izredno občutljivi”.
Dotaknil se je tudi siceršnje komunikacije s skupnostjo, pri čemer je poudaril, da ta ostaja. Skupnost je bila tako kljub izstopu iz delovne skupine za covid-19 prisotna na delovnih srečanjih v posvetovalni vlogi, najožja ministrova ekipa pa je tudi sicer ves čas v stiku z njenimi predstavniki in upa na čimprejšnji vnovičen uraden dialog.
Intenziven dialog je medtem stekel s stranko DeSUS ob ustanavljanju urada za demografijo, ki naj bi zaživel septembra. Ta skladno z dogovorom ne bo posegal v pristojnosti ministrstva za delo. “Dvomov o delitvi pristojnosti, o tem, kdo – komu – kako, ni več. Urad ministrstvu ne bo nadrejen, temveč bo organ usklajevanja horizontalnih politik,” je izpostavil sogovornik.
Ob problematikah, povezanih s starejšimi, pa ima Cigler Kralj veliko dela tudi s trgom dela, še eno od svojih osrednjih prioritet, ki jo je epidemija še podkrepila. “Morali smo se odzvati na priliv v evidenco brezposelnih, bali smo se, da bo velik, a smo ga z ukrepi, predvsem ključnim, čakanjem na delo doma, uspeli bistveno zmanjšati,” je izpostavil.
Sprva se je osebno nagibal, da ukrepa subvencioniranja čakanja na delo ne bi podaljšali na september, saj je naklonjen preusmerjanju gospodarstva na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Na koncu pa je prevladala odločitev za podaljšanje, saj se zaveda, da nekatere panoge po koronski krizi še niso zaživele. Vlada bo zadnjo besedo o usodi tega ukrepa rekla prav danes.
Najbolj prizadetim dejavnostim želijo na ministrstvu za delo pomagati tudi z aktivno politiko zaposlovanja, pri čemer lahko s projektom SPIN zajamejo že osebe, ki so v postopku odpovedi zaposlitve ali pa jim ta grozi, tako da jim že v tej fazi pomagajo pri iskanju novega dela prek prekvalifikacije in dodatnih izobraževanj. Prav tako so zaradi koronske krize razširili že uveljavljen program Zaposli.me in vanj vključili nove ranljive skupine, zlasti tiste, ki so zaposlitev izgubili prav zaradi epidemije.
Vključenost v programe aktivne politike zaposlovanja je letos zaradi spomladanskih ukrepov za zajezitev epidemije manjša kot lani, minister pa verjame, da se da izpad še nadoknaditi.
Zavod RS za zaposlovanje je po njegovih besedah zaradi vseh aktualnih obveznosti 150-odstotno obremenjen, z uredbo, ki je v vladni obravnavi, pa se mu obetajo dodatni kadri.
Novih zaposlitev pa zaenkrat ne načrtuje na Inšpektoratu RS za delo, kjer so mu zagotovili, da z lansko okrepitvijo zaenkrat zmorejo. Tam zdaj preverjajo tudi izvajanje priotikoronskih ukrepov, pri čemer “ugotavljajo nekaj zlorab, ni pa tako ekscesno, da bi bil izničen namen in pomen protikoronskih zakonov“, je povedal Cigler Kralj.
Na področju delovne zakonodaje je med bistvenimi načrti omenil posodobitev pravne podlage za lažje dogovore o delu od doma, ki je pomembno tako s preventivnega zdravstvenega vidika kot z vidika usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Spremembe, ki bi bile lahko pripravljene še letos, naj bi šle v smeri, da za delo na daljavo ne bi bilo treba več sklepati nove pogodbe o zaposlitvi, temveč bi zadostoval aneks k obstoječi.
Ministrstvo nadaljuje tudi pripravo sprememb na področju evidentiranja delovnega časa oz. t.i. štempljanja, ki naj bi preprečile zlorabe pri odmorih in počitkih ter jih je sprožila prejšnja ministrica za delo Ksenija Klampfer. “Na eni strani moramo omogočiti čim bolj svobodno polje možnosti dogovora med delodajalcem in zaposlenim, na drugi strani pa preprečiti možnost zlorab z ene ali druge strani,” je dejal minister.
V zvezi z minimalno plačo ne predvideva sprememb, so pa do njega prišli predlogi delodajalcev, da se njeno višino prihodnje leto zaradi koronske krize ohrani na letošnji ravni. “Enostranskih rešitev ni pametno sprejemati, ker je potem več zapletov pri vseh ostalih dogovorih. Če je le mogoče, naj se išče rešitev v okviru zakona. Sem pa za to, da se socialni partnerji usedemo in pogledamo, kje obstaja kaj manevrskega prostora za dogovor,” je predstavil svoje stališče. Ob tem je ocenil, da so plače v Sloveniji prenizke, z administrativnim zviševanjem minimalne plače pa se ruši razmerja med njimi.
S socialnim dialogom je za zdaj zadovoljen. “Nekajkrat sem že dejal, da so partnerji velikokrat zahtevni, kar je prav, ter da je včasih iskanje dogovorov naporno, a znamo v ključnih momentih ustaviti konje, se usesti, pogovoriti in zbližati stališča, tako da smo štiri protikoronske pakete pod res hudim časovnim pritiskom dogovorili tudi v socialnem dialogu,” je poudaril.
Sprožil je tudi postopke za sprejem socialnega sporazuma za obdobje 2021-2022. Izhodišča socialnih partnerjev so na ministrstvu že dobili, zdaj bo sledilo medresorsko usklajevanje. Kot je napovedal, bo naredil vse, da bo sporazum sklenjen.
Cigler Kralj je po skoraj pol leta na funkciji ministra samozavesten. S pomisleki, ki jih je slišal na svoji marčni predstavitvi v DZ, je v intervjuju pometel z besedami, da je to, da ni bil poznan, prej prednost kot slabost. “To, da nimam nahrbtnikov, nekih zgodb, ko bi bil komu dolžan karkoli za nazaj ali za naprej, mi omogoča večjo svobodo, sproščenost pri delu,” je prepričan. “Svoboda, pravičnost, solidarnost. To so naša gesla,” je sklenil.
