V Sloveniji se skoraj polovica dijakov ukvarja s kulturo, študentov še več

V Sloveniji so mladi na kulturnem področju precej aktivni. S kulturo se ukvarja skoraj 60 odstotkov srednješolcev, med študenti pa je odstotek še višji, je ena od ključnih ugotovitev reprezentativne raziskave Analiza stanja mladih v ljubiteljski kulturi, ki jo je za Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zvezo kulturnih društev Slovenije opravil etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger v sodelovanju z dr. Tomijem Deutschem. Raziskava, ki je bila narejena na vzorcu okoli štiri tisoč oseb, starih 15 do 25 let, poleg vrste statističnih podatkov za posamezna področja delovanja in organiziranosti ljubiteljske kulture prinaša tudi sistematični vpogled v to, kako mladi kulturo dojemajo in kakšno vlogo ima ta v njihovem življenju.
19c68566-a10a-9f81-d1e8-9dec19988cea
Festival Rock Vizije 2019. Kot je pokazala raziskava, mladi kulturo vidijo kot pomembno za njihov osebni razvoj in samoizpolnitev, pri čemer je med njimi najbolj priljubljena glasba.

V raziskavi je sodelovalo štiri tisoč študentov in dijakov

Avtor je raziskavo o mladih in kulturi opravil v drugi polovici leta 2020 in v začetku leta 2021. V njej so sodelovali mladi iz 36 srednjih šol in s šestih fakultet iz vse Slovenije. Okoli štiri tisoč mladih je izpolnilo anketni vprašalnik, z nekaterimi med njimi pa je raziskovalec opravil tudi poglobljene intervjuje. Rezultati so pokazali, da so srednješolci in študenti v Sloveniji precej kulturno dejavniDijakov, ki kulturi posvečajo malo ali precej pozornosti, je namreč 59 odstotkovštudentov pa kar 74,6 odstotka, pri čemer se povprečna dijak in študent ukvarjata z dvema do tremi kulturnimi področji.

Najbolj je priljubljena glasba, največ kulture v šolah

Kot je pokazala raziskava, mladi kulturo vidijo kot pomembno za njihov osebni razvoj in samoizpolnitev, pri čemer je med njimi najbolj priljubljena glasba, sledijo ji vizualne umetnostinajmanj pa jih zanimajo gledališče in lutke, folklorna dejavnost in opera. Pri vrednotenju nekaterih kulturnih področij se slovenska mladina ne razlikuje od ugotovitev v drugih evropskih državah.
 
Pojem kulture in umetnosti mladi razumejo na eni strani kot predpisano institucionalno izvajano dejavnost, s katero se srečujejo v šoli in različnih kulturnih ustanovah. Ta dejavnost je v predstavah mladih povezana z organiziranostjo in reguliranostjo. Po drugi stani pa mladi kulturo dojemajo tudi kot odprto polje za njihovo lastno ustvarjalnost, ki ni usmerjena institucionalno.
 
Kot najpomembnejši vir znanja za kulturno ustvarjanje navajajo šolo, takoj za njo spletne delavnice, učenje pri različnih umetnikih in ustvarjalcih, čemur sledijo nasveti prijateljev, znancev ali družinskih članov. Pri tem so mladi v raziskavi izrazili manjšo potrebo po skupinskem delu v kulturnih društvih ali drugih podobnih organizacijah. Bistveno bolj so usmerjeni v individualno ustvarjanje in osredotočeni na lastne potrebe in razvoj. Kot so poudarili, pa je za delovanje v kolektivnih procesih ustvarjanja najpomembnejše prijateljsko vzdušje. Druga okoliščina, ki vpliva na odločitev za sodelovanje v kolektivnih procesih in organizacijah na področju kulture, je dostopnost do ustrezne opreme in materiala za ustvarjanje, čemur sledi strokovno vodenje pri ustvarjanju, nato razpoložljivi prostori za delo in šele na koncu javno nastopanje.

Mladi si ne želijo javnega nastopanja

Med mladimi je visok delež kulturno aktivnih, ki javno ne nastopa in si večina tega tudi ne želi. Več kot 75 odstotkov vseh mladih si kljub ustvarjanju na različnih kulturnih področjih ne želi nastopanja, razstavljanja in objavljanja. Pomembnejše jim je, da skozi ustvarjanje pridobijo izkušnjo, ne pa da narejeno predstavljajo. Približno 80 odstotkov dijakov in študentov pa trdi, da bodo tudi v prihodnje dejavni na področju ljubiteljske kulture.

Dijaki splošnih gimnazij več berejo in manj časa namenjajo gledanju serij kot njihovi vrstniki
 

Eden od dejavnikov, ki med mladimi vpliva na odnos do kulturnih in družbenih dejavnosti, je izobraževalni program. Udejstvovanje na kulturnih in družbenih področjih je za dijake splošnega gimnazijskega šolanja pomembnejše kot za dijake drugih izobraževalnih programov. Prav tako v povprečju več prostega časa posvečajo kulturnemu ustvarjanjuveč berejo in berejo zahtevnejšo literaturo kot drugi vrstniki. Dijaki splošnih izobraževalnih programov najmanj časa namenjajo gledanju filmov, serij in oddaj ter igranju videoigric. Pri igranju igric in gledanju filmov, serij ter oddaj najbolj izstopajo dijaki poklicnih izobraževanj.
 
Za razliko od srednješolskega programa, ki vpliva na vrednotenje kulturnega ustvarjanja, pa to ne drži za spol, je še pokazala raziskava. Med dijakinjami in dijaki je namreč razlika v dojemanju kulturnih in družbenih dejavnostih relativno majhna. Dekleta za pomembna dojemajo skoraj vsa družbena področja, z izjemo druženj s prijatelji preko spleta, ki jih višje ocenjujejo fantje. Nekoliko bolj pomembno kot fantom pa se jim zdijo tudi vse dejavnosti s področja kulture.

Besedilo: JSKD
 

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments
Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.