Med slovenskimi občinami je najbolj gozdnata Osilnica, kjer se gozd razteza na 88 odstotkih površine. Občina z najmanjšim deležem gozda pa so Odranci, kjer se ta razteza le na šestih odstotkih površine. Gledano širše so najbolj gozdnate občine v južnem in zahodnem delu Slovenije, najmanj pa tiste na vzhodu države.
Osilniški občini sledita občini Črna na Koroškem, kjer gozd zavzema 87 odstotkov površine, ter Dolenjske Toplice in Lovrenc na Pohorju s po 85-odstotnim deležem gozda.
V Sloveniji je sicer 76 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 21 odstotkov gozdov je v lasti države ter tri odstotke v lasti občin.
Najdebelejše drevo v Sloveniji je Najevska lipa, ki raste pod vrhom Smrekovec na Ludranskem vrhu južno od Črne na Koroškem. Najevska lipa je pravzaprav lipovec. Obseg njenega debla znaša 10,8 metra, visoka pa je 24 metrov. Avgusta 1991 je bilo pri Najevski lipi prvo srečanje slovenskih državnikov, ki je postalo tradicionalna prireditev v juniju.
Preberite tudi: Srečanje pod Najevsko lipo s poklonom 30-letnici samostojne Slovenije, slavnostni govornik bo predsednik Pahor
Lipa je simbol slovenstva in domoljubja, Najevska lipa pa simbol Črne na Koroškem. Po ljudski pripovedi je lipa povezana tudi s kraljem Matjažem, ki spi pod Peco. Menda je imel nekoč pod lipo privezanega svojega vranca. Pod njo pa naj bi se ustavili tudi Turki ter tam jedli. Ko so zaznali, da se približuje vojska kralja Matjaža, so svoje zlate žlice zakopali med njene korenine in zbežali.
Najdebelejša smreka v Sloveniji je medtem Bohinjska kraljica, ki raste na območju Bohinja. Visoka je 47 metrov, volumen debla znaša 31,6 kubičnega metra, njen prsni premer (na višini 1,3 metra od tal) pa je 169 centimetrov.
Prvi gozdnogospodarski načrt je bil izdelan že leta 1771, to je bil načrt za Trnovski gozd oziroma t.i. Flameckov načrt. Franz Flameck je s tem že pred 250 leti utemeljil trajnostno gospodarjenje s Trnovskim gozdom. Od tedaj je slovenska gozdarska šola prehodila dolgo pot, danes pa sta poleg temelja trajnosti, ki ga je utemeljil Flameck, v veljavi še principa sonaravnosti in večnamenskosti.
Slovenske gozdove sta v zadnjih letih prizadeli dve naravni ujmi izrednega obsega, in sicer žled v letu 2014 ter vetrolom v letu 2017. Sledila je največja namnožitev podlubnikov doslej. Smrekovi podlubniki so največ škode povzročili prav na v žledolomu in vetrolomih poškodovanih območjih.
V letih po žledolomu se je delež poseka zaradi sanitarnih vzrokov zelo povečal. Tako stanje onemogoča izvajanje potrebnih negovalnih sečenj in s tem načrtno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zmanjšuje bioekološko stabilnost gozdov in donos lastnikov gozda.
