Gozdne jagode niso le okusne, ampak tudi zdrave

pixabay
Da so gozdne jagode odličnega okusa in tudi zdrave, ste zagotovo že vedeli. Vendar morda le ne poznate vseh zdravilnih učinkov tega slastnega sadeža. V prispevku najdete nekaj nasvetov o zdravilnih učinkih gozdnih jagod, ki vam bodo morda v pomoč pri lajšanju vsakodnevnih tegob ali reševanju različnih zdravstvenih težav.

Gozdna jagoda (lat. Fragária vésca) je majhen večleten grmiček, ki raste ob gozdnih poteh, ob robovih travnikov, na gozdnih posekah in ob robovih gozda. Gozdne jagode rastejo vse tja do 2. 200 metrov nadmorske višine, zato jo bomo našli tudi v koroških planinah in gorah.

Gozdne jagode svoje drobne, vendar izredno aromatične plodove, bogate z vitaminom C, ponujajo le enkrat letno. Zaradi vsebnosti železa in fosforja, pa so primerne za slabokrvne, slabotne in starostnike.

Cvetijo vse od aprila pa tja do junija. Iz cvetov se nato razvijejo sladki, rdečo obarvani plodovi, ki niso le okusni, ampak tudi zelo zdravi. Na njih so drobna semena, s pomočjo katerih se gozdne jagode tudi razmnožujejo. Razmnožujemo pa jih lahko tudi s poganjki, ki se razvijejo v samostojno rastlino.

V zdravilne namene uporabljamo tako plodove, liste kot tudi korenine. Gozdne jagode niso bogata le s C vitaminom, ampak tudi s fosforjem, ki pomaga pri težavah zaradi klavstrofobije. Ljudje, ki trpijo zaradi prostorske plašnosti, naj jedo jagode v času zorenja vsak dan, saj imajo mnogo več fosforja kot vrtne. Vsebujejo pa tudi druge učinkovine, med drugim vitamin A, vitamina B1 in B2, železo, kalij, kalcij, magnezij, antioksidante, salicilno kislino …

Plodovi gozdne jagode vsebujejo številne antioksidante. Najpomembnejši so antocianozidi, ki skrbijo za zdravje sklepov in ohranjajo vitalen hrustanec, kar posledično pomaga tudi pri preprečevanju osteoartritisa. V gozdnih jagodah najdemo tudi veliko salicilne kisline, ki je glavna sestavina aspirina. Ta učinkovina je ena od fenolnih kislin, ki rastlino varuje pred okužbami. V našem telesu delujejo protivnetno in zmanjšujejo nastanek črevesnega raka.

Odlično pomagajo pri zdravljenju bolezni ledvic. Še posebej učinkovit je izvleček iz korenin, pa tudi listov. Liste gozdne jagode nabiramo od aprila do junija ter jih nato previdno posušimo v senci, da ohranimo vse učinkovine. Nabiramo le tiste liste, ki nimajo cvetov. Iz posušenih listov pripravimo čaj, ki čisti kri in razstruplja organizem, pospešuje izločanje seča, lajša težave pri hemoroidih in jih pomaga odpraviti, zdravi drisko in pomaga pri črevesnem in želodčnem katarju.

Čaj iz listov gozdne jagode, ki vsebujejo čreslovino, pomaga tudi pri vnetju ustne votline, z grgranjem čaja pa lahko tudi preženemo slab zadah. Tinktura, ki jo pripravimo iz listov gozdne jagode, je med drugim primerna tudi za nego ustne votline in tako pomaga zdraviti in ustavlja vnetje dlesni, tudi krvavitve iz njih. Pri tem naj še omenimo, da imajo največjo moč listi, ki smo jih nabrali v času kresa in namočili v žganje.

Čaj pripravimo tako, da veliko žlico posušenih listov dlje časa kuhamo v pol litra vode, lahko tudi do pol ure. Nato čaj odstavimo z ognja in ga pokritega pustimo nekaj časa počivati. Precedimo in ga čez cel dan pijemo po požirkih. Pri uživanju čaja se lahko zgodi, da se nam blato in urin obarvata nekoliko rdeče. To nas ne sme prestrašiti, to je samo učinek rastlinskih učinkovin.

Korenine gozdne jagode nabiramo zgodaj spomladi in pozno jeseni. Nabrane koreninice očistimo, narežemo in previdno posušimo. Čaj iz posušenih jagodnih koreninic pomaga ustavljati drisko, medtem ko izvleček iz mešanice korenin in listov, kot že rečeno, zdravi ledvične bolezni.

Prevretek iz korenin pripravimo tako, da 30 gramov posušenih korenin gozdnih jagod prekuhamo v litru vode, dodamo lahko tudi posušene jagodne liste. Čaj nato pokrijemo in pustimo nekaj časa počivati, precedimo in pijemo po požirkih čez dan. Čaj iz korenin čisti ledvica, pomaga pri vnetju jeter in lajša simptome zlatenice.

Sveže jagode lahko zmečkamo in jih uporabimo kot obkladek pri krvavečih ranah. Plodovi gozdne jagode krepijo organizem in pomagajo do boljše prebave. Priporočeno je, da jih uživamo pred kosilom. Ravno tako si čaj iz listov navadnega jagodnjaka in iz korenin, pripravimo zjutraj, še najbolj na prazen želodec. 

Obilno uživanje gozdnih jagod ne samo osvežuje in krepi celotni organizem, ampak je zelo koristno tudi za kožo, ki postane gladka in lepa. Jagode pa uporabljamo tudi v kozmetiki, saj si lahko pripravimo odlično masko za obraz. Jagodam dodamo malo mleka in jih zmečkamo v gosto kašo, ki jo nanesemo na očiščeni obraz. Masko pustimo učinkovati približno 15 minut, potem si z mlačno vodo umijemo obraz. Ker jagode vsebujejo dosti vode in sadnih kislin, nam takšna maska kožo na obrazu osveži in napne, da postane mehka in prožna. Dokler dobimo sveže jagode, si lahko delamo masko enkrat na teden. Še posebej primerna je za suho kožo.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila