Vas zanima koliko snega naj bi zapadlo pri vas? Na spletni strani neurje.si so na podlagi pregleda različnih regionalnih meteoroloških modelov, kot so Swiss HD (Super HD), WRF, ALADIN, ICON-EU, ARPEGE in COSMO-D2, izdali podrobnejše napovedi višine novozapadlega snega.
Vremenska slika nad Evropo
Nad severovzhodnim Atlantikom in Britanskim otočjem je območje visokega zračnega tlaka, ki se pomika proti vzhodu in bo v torek že doseglo območje Alp in Slovenije. Nad severno Skandinavijo se zadržuje globok ciklon, dolina s hladnim zrakom pa preko zahodne in srednje Evrope sega do Pirenejskega polotoka, kjer se zadržuje šibko ciklonsko območje. Hladnejša zračna masa se od severa pomika proti Alpam in bo jutri popoldne dosegla tudi naše kraje.
Zaradi neizrazite vremenske fronte in poti doline s hladnim zrakom preveč severovzhodno, v severnem Sredozemlju ne bo prišlo do formacije izrazitejšega sekundarnega ciklona, zato bo vremenska fronta hitro potovala preko Slovenije naprej proti vzhodu in jugovzhodu. Pred fronto bo v višinah z jugozahodnimi vetrovi dotekal toplejši in vlažen zrak, meja sneženja bo sprva dvignila nad 1200 m.
Podrobnejša napoved razvoja vremena pri nas
Padavine se bodo tekom noči s približevanjem vremenske fronte okrepile in do jutra zajele vso Slovenijo. Na severozahodu države bodo padavine že do popoldneva predvidoma ponehale, drugod na zahodu, v osrednji in severni Sloveniji pa tekom popoldneva. Hladnejši zrak v nižjih plasteh se bo do naših krajev preko Alp prebil šele popoldne, ko bodo padavine po večini države že slabele.
Meja sneženja se bo spuščala, predvsem na jugovzhodu, kjer se bodo padavine zadržale najdlje, se lahko do večera spusti do nižin. Drugod na jugu in vzhodu države bo lahko nekaj sneženja nad 400 m, na severu in zahodu bo meja sneženja ostala še nekoliko višje. Padavine bodo v prvem delu noči na torek ponehale tudi na skrajnem jugovzhodu Slovenije (Bela krajina), kjer je največ možnosti za nekaj centimetrov mokrega snega po nižinah.
Na spletni strani neurje.si so izdali tudi pomembno pojasnilo.
V Sloveniji je zaradi njene geografske lege in reliefne razgibanosti napovedovanje višine novozapadlega snega precej zahtevno in mnogokrat nezanesljivo. Na dejansko višino snežne odeje na tleh ob koncu sneženja vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi gre izpostavit temperaturo zraka pri tleh, temperaturo rosišča, temperaturo tal, intenziteto snežnih padavin, smer in hitrost vetra v različnih plasteh ozračja ter nadmorsko višino. Na lokalni ravni lahko o prisotnosti oz. debelini snežne odeje odloča zgolj 1 °C ali 100 m višinske razlike. Oprijemanje ter nabiranje snežne odeje sta pri temperaturi +0,5 °C lahko precej drugačna kot pri temperaturi -0,5 °C, prav tako je od temperature zraka močno odvisno razmerje med višino snežne odeje (cm) ter količino vode, ki jo ta vsebuje (mm ali l/m^2).
Zaradi vpliva reliefa se lahko v nekaterih kotlinah in dolinah pojavi sušenje padavin ali t.i. fenizacija, ki jo povzroča predvsem veter (segrevanje in sušenje zraka) ob spuščanju čez pregrade oz. reliefne ovire na zavetrni strani. Pojav je pri nas pogost, če v nižjih plasteh atmosfere pihajo severni, severovzhodni ali vzhodni vetrovi. Intenzivnost fenizacije je odvisna predvsem od lege in poti ciklona, intenzivnosti padavin ter hitrosti vetra. Že manjše spremembe teh dejavnikov lahko učinek precej povečajo, ob določenih (specifičnih) pogojih pa je minimalen ali odsoten.
Izoblikovanost reliefa v kombinaciji z drugimi vremenskimi dejavniki lahko povzroči tudi pojav t.i. znižane meje sneženja, ki je značilen za alpske doline, zlasti za območje Zgornjesavske doline in Bohinja. V primeru tega pojava se v bolj zaprtih alpskih dolinah meja sneženja lahko spusti do dna doline, čeprav je drugje ta precej višje. To se zgodi, če so padavine dovolj močne in temperatura zraka pri tleh ni previsoka, hkrati pa ne prihaja do mešanja zraka z okolico. V takšnih pogojih se torej meja sneženja spusti precej nižje od pričakovane oz. napovedane, lokalno pa lahko zapade večja količina snega.
Višina snežne odeje se tako lahko precej spreminja tudi na majhne razdalje, zato jo za vsak kraj natančno ne morejo napovedat. Prav tako je zanesljivost napovedi odvisna od značilnosti posamezne vremenske situacije. Pri napovedovanju snega skušajo v čim večji meri upoštevati vse naštete dejavnike, kljub temu pa lahko prihaja do sprememb ali odstopanj. Prognoza je zgolj informativna, zato vas naprošajo, da ne sprejemate pomembnih odločitev na podlagi te napovedi.
Opis karte
Na karti napovedi višine novozapadlega snega je ozemlje Slovenije razmejeno na regije, ki so bile zasnovane posebej z namenom napovedovanja snežne odeje, njihova osnova pa je naravnogeografska regionalizacija Slovenije. Vsaka regija predstavlja kar se da homogeno območje, znotraj katerega je v povprečju podobna višina snežne odeje, kar pa ne pomeni, da je tako ob vsakem sneženju. Pri regionalizaciji je v največji meri upoštevana nadmorska višina, ki je odločilna pri pojavu snežne odeje in njeni višini, prav tako se upošteva dolgoletno povprečje snežne odeje (število dni z višino novozapadlega snega nad 10 cm in najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let) ter značilna območja fenizacije ob večini vremenskih situacij s sneženjem.
Meje regij nikakor ne predstavljajo ločnic v višini snežne odeje v naravi, prav tako lahko tudi znotraj posamezne regije pride do odstopanj od predvidene višine novozapadlega snega. Veliko regij zajema višja hribovita območja, kjer bo lahko padlo več snega od napovedi, in doline (najnižje predele in/ali lokalna območja fenizacije), kjer bo lahko snega manj od napovedi. Praviloma velja, da bolj razgiban relief pomeni večje lokalne razlike. Pri interpretaciji prognoze je zato omenjena dejstva potrebno upoštevati, saj se za vsak kraj posebej natančne višine novozapadlega snega ne da napovedati, še pojasnjujejo na spletni strani neurje.si
Besedilo: Neurje.si
