Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day).
Letošnji Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih nas poziva k ohranjanju celovitosti življenja na Zemlji, vse vrste prosto živečih živali in rastlin, ki so del biotske raznovrstnosti in hkrati ključnega pomena za preživetje ljudi. Poudarja tudi pomen trajnostne rabe naravnih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES). Strokovnjaki opozarjajo, da so se v povprečju naravni ekosistemi zmanjšali za 47 % in da je četrtina vseh vrst na svetu ogroženih, tako da je okoli milijon vrst na robu izumrtja. Skrajni čas je, da ukrepamo.
Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost živih organizmov na genski, vrstni in ekosistemski ravni. Biotska raznovrstnost je del našega vsakdanjega okolja. Številne interakcije med njenimi različnimi komponentami in okoljem ustvarjajo pogoje za življenje različnih živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji. Pestrost življenjskih oblik na našem planetu je posledica več kot 3,5 milijarde let evolucije. Bogastvo vrst in ekosistemov že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in razvoj, od zagotavljanja hrane za preživetje, materiala za obrt in gradnjo, do zraka, ki ga dihamo.
Pri tem prosto živeče vrste še danes uporabljajo za razvoj številnih kulturnih rastlin, v medicini, kozmetiki – so del sodobnega človekovega vsakdana. Pa vendar, človek s svojimi aktivnostmi in v nenehni tekmi po »napredku in razvoju« ogroža biotsko raznovrstnost. Biotska raznovrstnost v svetovnem merilu še vedno upada. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60 %. Ogroženih je 25 % živalskih vrst, in ocenjuje se, da v svetovnem merilu milijon rastlinskih in živalskih vrst ogroža izumrtje in stanje se še slabša.
Slovenija je biotsko izredno bogata in je z več kot 37 % ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do zdaj je bilo na območju Slovenije dokumentiranih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 ozkimi endemiti s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi 850 endemičnih taksonov živali, vključno z jamskimi živalmi.
CITES je regulativni mehanizem mednarodne trgovine s prosto živečimi vrstami, ki si na stičišču trajnostne rabe in mednarodne trgovine prizadeva zagotoviti, da je trgovina z vrstami, navedenimi v Konvenciji, zakonita, trajnostna in sledljiva. S trgovinskimi ukrepi, povezanimi z učinkovitimi postopki za zagotavljanje skladnosti, ima CITES ciljno usmerjeno vlogo pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Pri tem se dotikamo skoraj vseh sprejetih ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj (SDGs), pa naj bo to 14. cilj, ki poudarja pomen ohranjanja življenja v vodi; ali 15. cilj, ki se osredotoča na pomen življenja na kopnem; kot tudi 1. cilj, ki govori o odpravi revščine; ali 12. cilj, ki poudarja zagotavljanje trajnostnih načinov rabe in proizvodnje. Vsi naj si prizadevamo doseči cilj trajnosti: za ljudi in za naravo – kjer lahko prosto živeče živali, bodisi kopenske ali morske, ohranjajo vitalne populacije v njihovih naravnih okoljih in hkrati koristijo ljudem.
Države pogodbenice morajo zagotoviti, da je mednarodna trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki so ogrožene zaradi trgovine in zato uvrščene na dodatke konvencije, trajnostna in da ukrepi in upravljanje z vrstami temeljijo na znanstvenih spoznanjih.
V Sloveniji imamo za učinkovito izvajanje konvencije CITES in temu podrejenih predpisov EU ustanovljeno Medresorsko delovno skupino za preprečevanje nezakonite trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki vključuje nadzorne službe (policijo, inšpekcijo in carino) ter upravna organa (MOP in ARSO). Skupaj se dogovarjajo o potrebnih aktivnostih v Sloveniji in si izmenjujejo informacije o aktualnih novostih in aktivnostih na ravni EU ter na globalni ravni.
V Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO), katerega del je tudi Nacionalni program varstva narave (NPVN) so opredeljeni cilji in ukrepi za ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji kot tudi naše zaveze na mednarodni ravni. Sekretariat Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), Program ZN za razvoj (UNDP), Program ZN za okolje (UNEP) in druge organizacije ZN, države članice ZN, konvencije, povezane z biotsko raznovrstnostjo, in civilna družba v okviru svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst 2020 organizirajo več svetovnih in lokalnih dogodkov ter dejavnosti na družabnih omrežjih, vključno z današnjo prireditvijo na sedežu ZN v New Yorku.
Pri tem številni voditelji poudarjajo pomen prosto živečih vrst (https://www.wildlifeday.org/content/messages), kot denimo generalna sekretara Konvencije CITES Ivonna Higuero: »Netrajnostno izkoriščanje prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih ekosistemov vse bolj ogroža njihovo preživetje. Vsak del sestavljanke življenja je bistvenega pomena, če izgubimo tudi najmanjšega med njimi, s tem siromašimo nas same in celoten planet. Ko človekova dejanja ogrožajo več sto tisoč vrst, kar se dogaja danes, je ogrožena celotna biosfera – in del te smo tudi mi sami.«
Soočamo se z ogromnim izzivom, kako živeti v sožitju z naravo, da bomo lahko izpolnili lastne potrebe, ne da bi zanemarili potrebe številnih drugih življenjskih oblik, s katerimi si delimo ta planet, tako na morju, zemlji in v zraku. Vključitev ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na dodatke Konvencije CITES, prizadevanja pogodbenic za njihovo ohranjanje, in dodatno partnerjev drugih konvencij ali organizacij, ki delujejo na področju biotske raznovrstnosti in razvoja, pomagajo preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti po svetu.
Sekretariata Konvencije CITES in Konvencije o biološki raznovrstnosti, UNDP in UNEP sodelujejo tudi s filmskim festivalom Jackson WILD (https://vimeo.com/394052878). Zmagovalni filmi bodo predstavljeni na dogodku ob svetovnem dnevu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst 2020 na sedežu ZN (https://www.jacksonwild.org/biodiversity-finalists.html). Sekretariat Konvencije CITES je v sodelovanju z Mednarodnim skladom za dobrobit živali (IFAW) organiziral mednarodni umetniški natečaj za mlade (https://www.ifaw.org/take-action/global-youth-art-contest-2020), rezultate pa bo razglasil danes.
Vir: gov.si/Ministrstvo za okolje in prostor
