V svojih junijski zasedanjih nista ne ameriška (FED) ne evropska (ECB) centralna banka kaj bistveno spremenili svojo monetarno politiko. Trenutne prognoze Fedovih uradnikov kažejo na to, da bo ameriška centralna banka dvignila temeljene obrestne mere v letu 2023. Na novico morebitnega dvojnega dviga temeljnih obrestnih mer za 0,25 odstotne točke v letu 2023 so se ameriški delniški trgi odzvali negativno, krepkeje pa je namoči pridobil tudi ameriški dolar. Ta se je napram evru v sredo in četrtek okrepil za dober odstotek. Tečaj EURUSD se je spustil do nivoja 1,940.
ECB je tempo svojih nakupov preko programa PEPP pustila nespremenjen in krepko zvišala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Še v marcu je ECB za leti 2021 in 2022 pričakovala rast BDP v višini 4 oziroma 4,1 odstotka; zadaj pa napovedi zvišuje na 4,6 in 4,7 odstotka. Spremembe pri napovedi inflacije so mnogo manjše. Evropski centralni bankirji so srednjeročno napoved inflacije pustili skoraj nespremenjeno in za malenkost povišali napoved osnovne inflacije v letu 2023. Obe napovedi sta zdaj 1,4 odstotka in še vedno krepko pod dvoodstotnim ciljem banke, kar pomeni, da nas vsaj za enkrat v območju evra čaka nadaljevanje spodbujevalne denarne politike za daljše obdobje preko leta 2023.
Potrošniki bodo v drugi polovici leta začeli porabljati svoje zdaj že višje prihranke in več bo kreditiranja gospodinjstev. To pa bo ob nadaljevanju stimulativnih denarnih politik ugodno učinkovalo na delniške tečaje podjetij v drugi polovici leta.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
