Pomlad je tukaj in zopet uživamo na svežem zraku v družbi naših kosmatincev. Pomlad in tople temperature pa na plano privabijo tudi zunanje zajedavce, med drugimi tudi klope.
Ocenjujejo, da je po vsem svetu kar 800 vrst klopov. V Sloveniji se pojavljajo tri vrste, med najbolj razširjenimi pa je gozdni klop. Za ljudi in tudi za pse pa so ti kožni zajedavci zelo nevarni, saj prenašajo celo vrsto bolezni.
Znanstveniki menijo, da klopi živijo na Zemlji že približno 50 milijonov let, o njih pa kroži veliko zmot. Prepričanje, da so klopi aktivni predvsem spomladi in jeseni, ne drži, saj so se zelo dobro prilagodili podnebnim razmeram v naših krajih in so, ne glede na letni čas, aktivni že pri temperaturi, višji od 4 stopinje Celzija. Klopi so torej lahko ponekod v Sloveniji aktivni skoraj čez celo leto.
Klopi niso le neprijetni krvosesi, ampak pri povzročajo vrsto bolezni. Pri psih so najpogostejše anaplazmoza, babezioza, borelioza, erlihioza in meningoencefalitis (pri psih razmeroma redka bolezen).
Na inštitutu za parazitologijo dunajske veterinarske fakultete so pregledovali kri pri psih in ugotovili, da je imelo približno 50 odstotkov pregledanih kosmatincev vsaj enkrat v življenju okužbo zaradi klopa. Skrbniki bi morali biti zato pri zaščiti svojih štirinožnih prijateljev bolj pazljivi. Marsikdo pa svojega psa zaščiti šele takrat, ko na njem že najde klopa.
Kaj lahko storimo za zanesljivo zaščito svojega kosmatinca?
Proti boleznim, ki jih prenašajo klopi, kosmatincev žal ne moremo cepiti, lahko pa jih zaščitimo z različnimi pripravki. Precej razširjena je uporaba tako imenovanih pripravkov “spot-on” v obliki tekočine, ki jo nanašamo neposredno na kožo. Oljna raztopina se razleze pod kožo po vsem telesu in pritrjenega klopa po določenem času ubije. Obstajajo tudi posebne ovratnice, ki klope odganjajo, na voljo so tudi pripravki, ki jih pes zaužije, itd.
Priporočljivo je, da odločitev o tem, kateri pripravek je za našega psa najboljši, prepustimo veterinarju. Bistvenega pomena pa je, da pripravek uporabljamo redno in v skladu z navodili. Vseeno pa je pomembno tudi to, da psa po vsakem sprehodu v naravi, kjer so lahko klopi, psa pregledamo in odstranimo zajedavce, še preden se prisesajo na kožo.
Klopa je potrebno čimprej odstraniti
Če na psu kljub skrbni zaščiti še vedno najdemo v kožo zaritega klopa, ga moramo čim prej odstraniti.
Študija, ki so jo opravili na Nizozemskem je pokazala, da je treba klopa odstraniti čim prej po tem, ko se zarije v kožo. Odstraniti ga moramo tako, da čim manj stiskamo njegovo telo, moramo pa ga zavrteti, pri čemer stran, v katero ga zavrtimo, ni pomembna.
Če klopa odstranimo kmalu po ugrizu, bomo s tem zmanjšali možnost za okužbo z borelijo. Po doslej znanih podatkih začne okuženi klop borelijo izločati približno 24 ur po tem, ko se je zaril v kožo. Virus, ki povzroča meningoencefalitis, pa se v kri izloči takoj po ugrizu.
V omenjeni študiji so se ukvarjali tudi z različnimi metodami odstranjevanja klopov. Na različne načine so odstranili 300 klopov, potem, ko so se prisesali na laboratorijske živali. Na začetku so za odstranjevanje uporabili tako imenovane domače prijeme. Rezultat je bil v vseh primerih enak: metode kot so “zalivanje” klopa z lakom za nohte, z bencinom ali z gorilnim alkoholom, so bile popolnoma brez učinka. Tudi po pol ure je bil klop še vedno trdno zarit v kožo. Pri drugi skupini so uporabili tako imenovane mehanske metode: klopa so skušali izdreti s pinceto ali pa s posebnimi kleščami. Pri tej metodi je bila uspešnost 44 %. V veliki večini primerov so v koži ostali okuženi deli klopa. Pri vrtenju klopa s posebnimi prijemalkami za odstranjevanje klopov, ki so na voljo v trgovinah za živali, je bila uspešnost večja. Pri odstranjevanju je bil dovolj manjši pritisk na klopa, uspešnost odstranjevanja pa je bila 80 %.
Vedeti moramo, da so klopi zelo odporni proti zunanjim vplivom. Brez težav preživijo pranje pri 40 stopinjah Celzija, vključno s centrifugiranjem. Še zlasti odporne so nimfe in odrasle samice, prav te pa so za prenašanje bolezni najnevarnejše. Ugotovili so, da klope ubije pranje v pralnem stroju pri 60 stopinjah Celzija. Klopi zelo dobro prenašajo tudi nizke temperature. Pri minus 12 stopinjah Celzija večina klopov preživi 24 ur.
Tudi izplakovanje klopa v straniščni školjki ni učinkovito, saj so testi pokazali, da lahko klop v akvariju brez škode preživi tri tedne. Klopa najučinkoviteje uničimo tako, da ga zažgemo, utopimo v 70 % alkoholu ali pa ga vržemo v vrelo vodo.
Kako pravilno odstranimo prisesanega klopa?
Če ste našli klopa je potrebno psu najprej skrbno razmakniti dlako nato pa klopa prijeti s posebno pinceto za odstranjevanje klopov. Klopa je potrebno prijeti čim bolj pri koži psa, tako, da odstranite celega klopa (glava namreč ne sme ostati v psu, saj to lahko povzroča draženje in včasih tudi okužbo), nato ga je potrebno izvleči. Zelo pomembno je, da klopa med odstranjevanjem ne stisnete, kajti ravno takrat lahko klop spusti v kri žrtve še več potencialnih patogenih bakterij.
Klopa je potrebno previdno primiti za glavo čim bližje koži in ga nato zavrteti in izvleči iz psa. Obstajajo tudi posebni pripomočki za odstranjevanje klopov pri psih, s katerimi je odstranjevanje lažje.
Klopa nikoli ne poskušajte izvleči z golo roko, saj obstaja potencialna nevarnost, da bi se okužili tudi sami, če je bil klop prenašalec katere od bolezni. Priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa, vendar največkrat ob pravilni uporabi pincete ni obvezna.
Na mesto vboda je priporočljivo vtreti nekaj razkužila ali ga namazati z antibiotičnim mazilom. Po odstranitvi klopa si je potrebno temeljito umiti roke z vodo in milom.
VIR: Pes moj prijatelj, kuzek.si
