Search
Close this search box.

Začenja se gradnja tretje razvojne osi, na Koroškem se bodo prva dela predvidoma začela prihodnje leto

Z uvedbo izvajalca v dela v Gaberkah se bo v torek začela gradnja tretje razvojne osi, prometnice, ki naj bi v prihodnosti potekala od hrvaške do avstrijske meje. Začetek del bodo z manjšo slovesnostjo obeležili v četrtek. Zamisli o izgradnji tretje razvojne osi so stare pol stoletja, Korošci pa si zanjo glasno prizadevajo zadnjih 16 let.

Trasa tretje razvojne osi je predvidena kot povezovalna cesta severne in jugovzhodne Slovenije z državnim avtocestnim križem. Razdeljena je na osem odsekov, ki se razvrščajo na prostoru od mejnega prehoda Holmec na meji z Avstrijo do mejnega prehoda Vinica na meji s Hrvaško.

Začetek gradnje leto dni kasneje od določil protokola

Gradnja na odseku Velenje-Slovenj Gradec se bo začela leto dni kasneje, kot je predvidel leta 2017 podpisan protokol med Koroško ter Savinjsko-Šaleško regijo in državo, predvsem na Koroškem pa so jo že nestrpno pričakovali.

Koroška namreč zdaj tudi z več kot 60-kilometrsko oddaljenostjo od avtocestnega križa velja za eno od središča države prometno najbolj odrezanih regij, na kar so Korošci, posebej glasno v Mladinski iniciativi za 3. razvojno os, opozarjali vrsto let.

Odsek Velenje-Slovenj Gradec, dolg 17,5 kilometra, je drugi od štirih odsekov severnega dela tretje razvojne osi, v prostor pa je bil z državnim prostorskim načrtom umeščen prvi, in sicer leta 2013. Poleg tega odseka je v prostor od januarja 2017 že umeščen tudi 14-kilometrski odsek Šentrupert-Velenje, uredba o tem pa je prestala tudi ustavno presojo. Medtem postopki za umeščanje v prostor odsekov Slovenj Gradec-Dravograd in Dravograd-Holmec tečejo.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je tudi ob nedavnem obisku vlade na Koroškem poudaril, da se bo tretja razvojna os nadaljevala proti Holmcu oz. Avstriji, in napovedal, da se bo z avstrijskim ministrstvom za promet decembra pogovarjal, kako tretjo os navezati na avstrijsko cestno omrežje. Za aktualno, tako kot za prejšnjo vlado, je projekt tretje razvojne osi med najpomembnejšimi infrastrukturnimi projekti.

Prva dela v šoštanjski občini, na Koroškem predvidoma prihodnje leto

Za prva dela na lokaciji Gaberke v občini Šoštanj, ki so zajeta v sklopu D – Gaberke, je Dars po dobrem letu dni izbirnega postopka izbral konzorcij vodilnega partnerja, družbe Kolektor CPG, s podjetjema CGP iz Novega mesta in Voc Celje. Vrednost del znaša 8,5 milijona evrov brez DDV, rok izvedbe je 14 mesecev od uvedbe izvajalca v delo.

Na Koroškem pa se bodo prva dela predvidoma začela prihodnje leto na lokaciji, imenovani Jenina, na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Javni razpis za sklop F – Jenina že teče, Dars pa z njim išče izvajalca, ki bo opravil dela, ocenjena na okoli 30 milijonov evrov brez DDV. Zajemajo gradnjo trase dela hitre ceste, priključne ceste, viaduktov Jenina in Visočnik, mostu Jenina in še nekatera druga dela.

Predvidoma v roku enega meseca Dars načrtuje objavo še dveh javnih naročil, in sicer za sklop B – Škalsko jezero in sklop H – Konovo. Na celotnem odseku Velenje-Slovenj Gradec je Dars doslej pridobil 74 odstotkov površin, potrebnih za gradnjo tega odseka.

Gradnja obeh odsekov od Šentruperta do Slovenj Gradca je ocenjena na okoli 937 milijonov evrov brez DDV. Po zdajšnjih načrtih naj bi se gradnja odseka Velenje-Slovenj Gradec končala v letu 2024, gradnja odseka Šentrupert-Velenje pa v letu 2026.

Od prvih zamisli o tretji razvojni osi že okoli pol stoletja

Prve zamisli o tretji razvojni osi segajo v konec 60. let prejšnjega stoletja, ko so začeli razvijati slovensko avtocestno omrežje. Prvi korak k operativni uresničitvi projekta pa je bil storjen februarja 2004, ko je DZ sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Sledili so različni postopki, obljube, napovedi in umeščanja v prostor, ki še potekajo in ki so nemalokrat naletela na nasprotovanja lokalnega prebivalstva in različnih civilnih pobud.

Na južnem delu tretje razvojne osi, kjer je bil pri Novem mestu prvotno začetek del predviden že konec leta 2018 ali v 2019, bi lahko po zadnjih napovedih ministra Vrtovca prva gradbena dela začeli prihodnje leto. Do dokončne izgradnje celotne tretje razvojne osi pa je še daleč, saj med drugim več odsekov še ni niti umeščenih v prostor.

Kar zadeva nadaljnje umeščanje hitre ceste v prostor na Koroškem, je župan Občine Prevalje in predsednik odbora za spremljanje projekta tretje razvojne osi Matic Tasič tudi ob obisku vlade prejšnji teden pozval pristojne na ministrstvih, da pospešijo postopke umeščanja severno od Slovenj Gradca do Dravograda ter nato do Holmca, saj si želi, da bi se Korošci po celotni prometnici lahko peljali do konca prihajajočega desetletja.

Vzporedno z umeščanjem hitre ceste je pomembno tudi prostorsko umeščanje obvoznic, ki bodo vezane na hitro cesto. Na Koroškem so te tri, in sicer južna slovenjgraška obvoznica ter obvoznici okoli Dravograda in Raven na Koroškem. Postopki v zvezi s tem potekajo.

Sicer pa bo s prvimi deli na Koroškem, ki bodo predvidoma prihodnje leto, po napovedih prenehala z delovanjem Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, ki je pod vodstvom koordinatorja Aljaža Verhovnika izvedla številne aktivnosti. Predvsem je v pogovorih s pristojnimi opozarjala na nujnost izgradnje sodobne cestne povezave do Koroške, ki bo po mnenju mladinske iniciative prispevala k razvoju regije in preprečila nadaljnje odseljevanje mladih.

Pripravila: Vesna Pušnik Brezovnik

Dogodki

Z uvedbo izvajalca v dela v Gaberkah se bo v torek začela gradnja tretje razvojne osi, prometnice, ki naj bi v prihodnosti potekala od hrvaške do avstrijske meje. Začetek del bodo z manjšo slovesnostjo obeležili v četrtek. Zamisli o izgradnji tretje razvojne osi so stare pol stoletja, Korošci pa si zanjo glasno prizadevajo zadnjih 16 let.