Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob robu današnjega obiska na Koroškem zatrdil, da je vlada v primeru nekontrolirane rasti cen pogonskih goriv pripravljena intervenirati s sproščanjem blagovnih rezerv in z omejitvami cen. Za sejo vlade je napovedal razpravo o možnih scenarijih.
Po njegovih besedah bo vse odvisno od tega, kakšna bo odločitev predsednikov vlad in držav na zasedanju v četrtek in petek v Franciji. “In v skladu s to odločitvijo se bomo pri nas pripravili in intervenirali na trgu, če bo treba, zato da zagotovimo dovolj blaga na trgu in preprečimo nekontrolirano rast cen,” je dejal.
Ob tem je poudaril, da je situacija težka na področju vseh treh glavnih energentov. Pri električni energiji so po njegovih besedah cene “zbezljale že pred vojno krizo”, na področju naftnih derivatov zadeve rešujejo zdaj, najtežja pa je po njegovih besedah situacija na področju plina, kjer je najmanj alternativ.
“Najmanj vpliva imamo na plinskem področju. Dejstvo pa je, da oskrba Evrope s plinom iz Rusije v tem trenutku še vedno poteka, tudi čez ukrajinsko ozemlje,” je dejal minister in zagotovil, da vlada spremlja situacijo in da se bo pravočasno odzvala.
Vlada je razpravo o ukrepih začela potem, ko so drobnoprodajne cene pogonskih goriv, ki so v zadnjem obdobju že tako rasle, v torek poskočile. Dizelsko gorivo se je podražilo na raven med 1,66 in 1,67 evra za liter, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa na okoli 1,56 evra za liter.
Premier Janez Janša se je s Počivalškom in ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem v ponedeljek zvečer že sestal z vodilnimi v Petrolu, Mol in OMV na temo zalog in dobav naftnih derivatov v prihodnjih tednih ter ukrepov za nemoteno oskrbo tudi v primeru prekinitev dobav iz Rusije.
Vlada je v sklopu paketa ukrepov za blažitev posledic rasti cen energentov za prebivalstvo, gospodarstvo in kmetijstvo s 1. februarjem že začasno znižala tudi trošarine na elektriko in pogonska goriva. Takrat je vlada tudi navedla, da gre za znižanje trošarin na najnižjo možno raven.
Vlada sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine zaradi ruske invazije
Vlada je na današnji seji sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe. S tem je aktivirala istoimenski zakon in določila kategorije oseb, ki jim bo Slovenija nudila začasno zaščito, datum uvedbe in trajanje začasne zaščite ter pravila, ki se uporabljajo za te osebe po prenehanju začasne zaščite, izhaja iz vladnega sporočila.
Vladni sklep določa, da se začasna zaščita uvede za osebe, ki so bile 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil, ki se je začela na ta datum. Pri tem gre tako za državljane Ukrajine kot za osebe brez državljanstva in državljane tretjih držav, ki so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite, pa tudi tiste, ki so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo. Sklep zajema tudi družinske člane, je zapisano v sporočilu po današnji seji vlade.
Začasna zaščita traja eno leto in se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev.
Vlada je tudi sprejela sklep, da se v delih prostorov uprave za zaščito in reševanje v Logatcu ustanovi nastanitveni center za nastanitev prosilcev in oseb s priznano začasno zaščito.
Vladni sklep pa ne navaja števila beguncev, ki jim je Slovenija pripravljena nuditi začasno zaščito.
Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb iz leta 2005 v svojem 10. členu sicer navaja, da ko Svet EU ugotovi, da so v tretji državi ali regiji nastale razmere, kot so vojna, oboroženi spopadi in podobno, zaradi katerih je ogroženo življenje ljudi na tem območju, posledično pa se pričakuje veliko število beguncev, vlada sprejme sklep o uvedbi začasne zaščite. S sklepom določi zlasti število oseb, ki jim bo država nudila začasno zaščito, pogoje, pod katerimi je lahko določeno število preseženo, zlasti če gre za uveljavljanje pravice do združevanja družine in ranljive skupine oseb, datum uvedbe in trajanje začasne zaščite ter rok, v katerem morajo osebe z začasno zaščito po prenehanju začasne zaščite zapustiti Republiko Slovenijo.
Notranji ministri EU so v začetku marca dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, dovoljenje za bivanje, dostop do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene pomoči. Sklep o aktivaciji direktive o začasni zaščiti je bil prejšnji petek objavljen v Uradnem listu EU.
