Upravičenost prosilca do storitev bodo ocenili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo izdelali tudi osebni načrt storitev zanj. Vstopna točka bo na voljo tudi prek telefona.
Zakon predvideva postopno uveljavljanje pravic. Že takoj ob začetku izvajanja 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače.
Na voljo bo imel 21 dni dopusta. V tem času bo oskrbovanec v socialno-varstveni ustanovi, ki mu bo nudila enak obseg storitev.
Zakon krepi storitve pomoči na domu, saj si večina upravičencev želi čim dlje ostati doma. Storitve ureja na način, da je uporabniku na voljo vsa pomoč in oskrba, ki bi jo sicer lahko dobil le v instituciji: od pomoči pri oblačenju, hranjenju, uživanju zdravil in drugega.
V Republiki Sloveniji deluje močna javna mreža socialnovarstvenih institucij, v katerih pomembno poslanstvo opravlja strokoven kader. Tudi to področje novi zakon krepi, tako kadrovsko kot storitveno in infrastrukturno. V skladu z določbami novega zakona bodo stanovalke in stanovalci v domovih iz lastnega žepa zdaj krili samo nastavitveni del, solidarnostna blagajna bo poskrbela za celoten obseg socialno-varstvenih storitev.
Novost je tudi splošen dostop do storitev e-oskrbe. Elektronska zapestnica je pomembna pridobitev, saj stalno beleži stanje oskrbovanca, v primeru nesreče se poveže s klicnim centrom in aktivira urgentno ekipo. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom postaja brezplačna in splošno dostopna.
Preurejena novost je tudi denarni prejemek, s katerim bo lahko oskrbovanec sam razpolagal in ga porabil za storitve dolgotrajne oskrbe v skladu s svojo odločitvijo.
Poleg izvedbenega dela pa središčna sistemska novost, ki jo uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi postaja zagotovljen sistem javnega financiranja. Poleg letnega zagotovljenega proračunskega deleža v višini do 190 milijonov evrov, zakon uvaja tudi sistemski del, v katerega bodo delež prispevali delavci, delodajalci in upokojenci.
Vir: GOV.si in STA
