Search
Close this search box.

Tudi na Koroškem v zadnjem letu povečano število motenj v preskrbi zdravil

Po podatkih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je trenutno prijavljena motnja v preskrbi 286 zdravil. Povečano število začasnih motenj v preskrbi opažajo na območju celotne EU, ne le na slovenskem trgu. Razlogov za to je več, med drugim v proizvodnji zdravilnih učinkovin in zdravil, večina katere je zunaj držav EU.

V minulih dneh je v medijih namreč ponovna zaokrožila informacija, da v lekarnah primanjkuje nekaterih zdravil, in sicer sirupa ospen. Kot so za STA pojasnili na agenciji, naj bi motnja v preskrbi po podatkih proizvajalca trajala še do 4. julija.

JAZMP sicer redno spremlja prisotnost zdravil na slovenskem trgu. Obvestila posredujejo drugim deležnikov v zdravstvu, povzetki pa so na voljo tudi javnosti na spletni strani agencije in v centralni bazi zdravil. Trenutno je prijavljena motnja v preskrbi 286 zdravil, na trgu pa jih je dostopnih skoraj 5000.

Pojavi začasnih motenj v preskrbi s posameznimi zdravili so nekaj povsem običajnega tako v Sloveniji kot tudi drugod po EU in svetu. Vzroki za njihov nastanek so v splošnem zelo različni in so lahko povezani z učinkovino, proizvodnimi omejitvami, z distribucijo končnega izdelka in v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga.

“Le najbolj prodajana zdravila se v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh ostalih si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil,” so pojasnili na JAZMP.

Kako je z pomanjkanjem zdravil na Koroškem, smo se z vprašanjem obrnili na Koroške lekarne. Direktorica Koroških lekarn Dragica Nabernik je odgovorila: “Tudi na Koroškem zaznavamo in se soočamo s pomanjkanjem zdravil na evropskem trgu. Da prebivalci Koroške regije pomanjkanje čim manj čutijo in opazijo, to rešujemo tako, da po lekarnah zagotovimo večje zaloge, ko se zdravila dobijo. Večino zdravil je možno zamenjati z zdravilom drugega proizvajalca. Če to ni možno, dobro sodelujemo tudi z zdravniki, da se dogovorimo o morebitni potrebni zamenjavi. Zadnja možnost pa je še, da z receptom gre pacient v tujino, nam najbližjo Avstrijo.

“Vzrokov za pomanjkanje je več”, je dejala. “Namreč za posamezno zdravilo bi morali vprašati imetnika dovoljenja za promet, torej proizvajalca. Na splošno so vzroki v proizvodnji zdravilnih učinkovin in zdravil, ker se selijo iz Evrope. Vmes so tudi težave s transportom in logistiko. Ob vsem pa je Slovenija izjemno majhen trg.”

“Verjetno se pomanjkanja ne bodo kmalu končala. Je pa res, da zdaj manjka eno zdravilo, naslednjič pa bo mogoče drugo. K sreči so pomanjkanja praviloma kratkotrajna, od nekaj dni do nekaj tednov, je še opozorila.

 V zadnjih dveh letih pa so zaradi pandemije covida-19 prepoznali še nekaj novih razlogov, in sicer izpad proizvodnje “necovidnih zdravil” zaradi prednostne proizvodnje zdravil in cepiv proti covidu-19, večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin izven EU, tako rekoč čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih oz. skupinah zdravil, so navedli na JAZMP.

“V obdobju zadnjega leta na območju celotne EU, ne le na slovenskem trgu, opažamo povečano število začasnih motenj v preskrbi, žal tudi pri nekaterih zdravilih, ki se uporabljajo pri otrocih, kot so nekateri antibiotiki in nesteroidna protivnetna zdravila v obliki peroralnih suspenzij,” so zapisali.

V veliki večini primerov je v primeru antibiotikov in nesteroidnih protivnetnih zdravil v obliki sirupov v dogovoru med zdravnikom in bolnikom oz. starši mogoče najti neposredno zamenjavo – v idealnem primeru v obliki zdravila drugega proizvajalca, ki vsebuje enako učinkovino v enaki farmacevtski obliki in jakosti, so pojasnili na JAZMP.

“V redkih primerih in le v manjših količinah ter pod določenimi pogoji lahko nadomestimo pomanjkanje z zdravili, ki jih pripravijo v lekarni za določenega bolnika,” pa so pojasnili na Lekarniški zbornici Slovenije. V zbornici ob tem še navajajo, da je težko napovedati, kaj se bo dogajalo na trgu zdravil v prihodnosti. S problemom pomanjkanja zdravil se ukvarjata tudi Evropska komisija in Evropska agencija za zdravila (Ema), so navedli.

Kot so spomnili na agenciji, so bili v času slovenskega predsedovanja Svetu EU na svetu za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov politično dogovorjeni zaključki, s katerimi so Evropsko komisijo pozvali, naj preveri, kaj bi bilo poleg obstoječih finančnih ureditev potrebno za zagotovitev razpoložljivosti in razvoj današnjih in prihodnjih zdravil in terapij v EU, ter oceni morebitne stroške in koristi vzpostavitve proizvodnih obratov na ravni EU ter posledice, ki bi jih ta imela za trg.

Ob tem so pojasnili, da to ne bi pomenilo “nadomeščanja” zasebnega sektorja ali “nacionalizacije” farmacevtske industrije, ampak je “namesto tega predlagan ciljno usmerjen pristop za pokrivanje področij, kjer je malo komercialnih interesov in spodbud za podjetja, saj si želimo odprto strateško avtonomijo Evropske unije”.

Prav tako je JAZMP v času slovenskega predsedovanja sodelovala v pogajanjih in uskladila besedilo evropske uredbe, ki razširja pristojnosti Eme na področju spremljanja, preprečevanja in usklajenega ukrepanja držav članic oz. njihovih pristojnih organov v primeru izrednih razmer v zdravstvu. Prav na podlagi te uredbe je Ema že začela pogovore z največjimi proizvajalci antibiotikov, da bi v dogovoru našli sistemske rešitve za čim hitrejši zaključek trenutnih težav in njihovo nadaljnje preprečevanje.

Vir: STA

1 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments
Danica
Danica
10 mesecev nazaj

Najbolje, da greš v Bosno in vse dobiš!

Po podatkih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je trenutno prijavljena motnja v preskrbi 286 zdravil. Povečano število začasnih motenj v preskrbi opažajo na območju celotne EU, ne le na slovenskem trgu. Razlogov za to je več, med drugim v proizvodnji zdravilnih učinkovin in zdravil, večina katere je zunaj držav EU.