Položaj je najbolj kritičen na kliniki za kirurgijo, kjer so poleg velikega deleža osebja odstopili obravnavi bolnikov s covidom-19 tudi štiri nadstropja. V kirurški stolpnici je v zadnjih mesecih nameščena tudi klinika za ginekologijo, saj so v njenih prostorih covidni bolniki. Medtem ko so imeli kirurgi pred covidom-19 na voljo 15 operacijskih dvoran, jih imajo trenutno za necovidne bolnike sedem, kar pomeni, da operirajo dnevno okoli 20 bolnikov manj kot pred epidemijo covida-19.
“Kolateralna škoda zaradi koronske krize pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje in niso oboleli za covidom-19, je izjemna,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedal strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Matjaž Vogrin.
“Z veliko težavo zagotavljamo že zgolj nujne posege. Elektivni operativni posegi so praktično vsi odpovedani,” je dodal organizacijski vodja klinike za kirurgijo Igor Movrin.
Na oddelku za kardiokirurgijo lahko operirajo le najnujnejše bolnike. “To so bolniki, ki čakajo na operacijo hospitalizirani v bolnišnici in njihovo stanje ne dopušča odpusta v domačo oskrbo. V zadnjih dveh, treh tednih nismo mogli klicati bolnikov na operacijo srca od doma, pa čeprav imajo nekateri tudi napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro ali hitro. Situacija je torej zelo resna in upamo, da ne bo trajala dolgo, saj se s tem močno podaljšujejo čakalne dobe,” je pojasnil predstojnik tega oddelka Miha Antonič.
Ob tem je pozval ljudi, naj upoštevajo priporočene ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, “da se bomo lahko čim prej vrnili v normalno stanje in ponovno začeli delati s polno paro”, sicer bodo posledice zelo boleče.
Poleg kardiokirurgije je intenzivna terapija največkrat potrebna tudi na oddelku za nevrokirurgijo. Po besedah predstojnika Janeza Ravnika so že pred pojavom covida-19 imeli težave z zagotavljanjem prostora in kadra za operacije, zdaj pa se je stanje še močno poslabšalo. Medtem ko je bilo v prvem valu okužb s covidom-19, ko je bilo v veljavi splošno zaprtje države, manj bolnikov s poškodbami glave, jih imajo zdaj enako število kot pred epidemijo. “Tudi število ljudi z možganskim tumorjem se ni zmanjšalo, se je pa zmanjšala možnost operativnih programov,” je pojasnil.
V prihodnjih tednih pričakujejo v bolnišnicah še več bolnikov s covidom-19, ki praviloma zasedejo intenzivne postelje za več tednov, zato se bojijo, da bodo ostali bolniki še bolj prikrajšani. “Ti bolniki čakajo. Včasih čakajo tudi predolgo,” je dejal Ravnik.
Za manj nujne operacije je stanje še slabše, saj imajo vsi ostali prednost. “Teh bolnikov je zelo veliko in so utrpeli izrazito podaljšanje čakalnih dob za operacijo. Mnogi čakajo v bolečinah doma,” je še povedal Ravnik.
Ker dodatnega ustrezno usposobljenega kadra, predvsem anesteziologov, anestezijskih medicinskih sester in inštrumentark, v Sloveniji ni na voljo, ne vidijo nagle rešitve položaja. “Moje edino upanje je, da bomo s tem valom čim prej dosegli vrh in da se bodo stvari začele počasi umirjati,” je priznal Movrin.
Kot je dejal, študente in dijake že vključujejo v delo, kjer je to mogoče. “Da bi z njimi lahko zapolnili deficit na teh visoko specializiranih področjih, pa je iluzorno pričakovati,” je navedel.
V UKC Maribor je trenutno hospitaliziranih 125 bolnikov s covidom-19, kar je 27 več kot pred tednom dni. Med njimi jih 34 potrebuje intenzivno zdravljenje.
