Danes praznujemo svetovni dan varstva živali. Gre za dan, ki nosi sporočilo, da so živali čuteča bitja in da smo ljudje odgovorni, da zanje skrbimo na način, ki jim ne povzroča bolečine, trpljenja in strahu. Njegov namen je tudi, da se ljudi opozori na zaskrbljujoč položaj ogroženih vrst.
Svetovni dan varstva živali praznujemo od leta 1931, ko so v Firencah pripravili shod ekologov. Njihov namen je bil opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. Ta datum so izbrali, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos človeka do okolja in živali. Od takrat do danes po vsem svetu ljubitelji živali, razne organizacije ter društva obeležujejo 4. oktober kot dan varstva živali. Namen dneva je poleg opozarjanja na varovanje ogroženih vrst živali, tudi human odnos do živali vseh vrst, saj so tudi živali čuteča bitja.
Kvaliteta življenja živali vključuje različne elemente življenja – zdravje, zadovoljstvo in dolgoživost. Znanost je privzela dobrobit kot predmet znanstvenih raziskav in odgovarja na vprašanje, kaj je za žival kvalitetno življenje. Ocena dobrobiti živali vključuje vse več vidikov. Dobro življenje žival živi, če je zdrava in uspeva brez izkrivljanj, ki povečujejo en vidik biološkega delovanja na račun drugih, če lahko uporablja svoje naravne prilagoditve na način, ki ga izbere sama in če lahko uživa življenje ter negativna stanja niso tako huda ali dolgotrajna, da bi zanjo predstavljala trpljenje.
Etika obravnava sprejemljivost ravnanj in odnosov do živali. Etična naravnanost družbe ščiti živali pred nesprejemljivim ravnanjem in iz tega izhaja zaščita živali. Predpisi (kot družbeni dogovor) ob upoštevanju znanstvenih informacij ter javnega mnenja odsevajo stanje družbe v odnosu do živali. Temelj zaščite in skrbi za dobrobit živali je odgovorno lastništvo, zaščita pa je v Sloveniji ustavna kategorija, ki je zagotovljena z zakonodajo in je usklajena s sodobnimi evropskimi in svetovnimi standardi za zaščito živali.
V Sloveniji torej zaščito živali zagotavlja Zakon o zaščiti živali, ki je bil sprejet v letu 1998 in kasneje tudi večkrat posodobljen, spremljajo ga številni podzakonski akti, ki podrobneje urejajo posamezna področja: na primer področje rejnih živali, področje hišnih živali in podobno. Zakon o zaščiti živali določa odgovornost ljudi za zaščito živali, torej: zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma kateri posegi na živalih so prepovedani.
PET SVOBOŠČIN ŽIVALI:
- odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti,
- odsotnost bolečine, poškodb in bolezni,
- preprečevanje strahu in neugodja,
- možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja,
- zagotovitev primernega okolja (bivalni pogoji, ki nudijo zavetje in udoben prostor za počitek).
Odgovoren lastnik se mora zavedati kakšne potrebe imajo živali, prav tako pa se mora zavedati svojih dolžnosti kot so recimo uporaba povodca pri psih, redno cepljenje, ustrezna vzgoja in šolanje, preprečevanje motenj v obnašanju, preprečevanje lajanja, preprečevanje nenadziranega razmnoževanja, izogibanje nakupom preko spleta, ipd.
OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE
Namen svetovnega dneva živali je med drugim ljudi opozoriti na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst ter jih tako opomniti na pomembno vlogo živali v našem vsakdanjem življenju ter pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij. Po podatkih SURS-a živi na Zemlji okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji okoli 15–20.000, od tega je 850 endemitov – živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Naša država velja za ‘vročo točko biodiverzitete’, saj po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Podzemeljska favna Slovenije s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. A vendar je tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst kljub njihovi veliki pestrosti ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst itd. Najbolj ogrožene so dvoživke.
“ŽIVALSKI PRIIMKI” V SLOVENIJI:
Iz živalskih poimenovanj so nastali tudi številni slovenski priimki ali tako imenovani živalski priimki. Po podatkih Statističnega urada je imelo leta 2016 okoli 40.000 prebivalcev Slovenije priimek, ki je nastal iz poimenovanja za žival. Najpogostejša sta Kos (3.900) in Golob (3.850), Medvedov je nekaj čez 2.200, Mačkov in Jelenov pa po 1.500. Med pogostimi so še Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.
FOTO: SURS
PODOBE ŽIVALI KOT SIMBOLI:
Živali so bile od nekdaj pomembne človekove spremljevalke – kot vir za preživetje, kot pomočnice pri delu ali kot hišni ljubljenčki. Od nekdaj so bile tudi vir simbolike. Pojavljajo se kot simboli na različnih področjih: na denarju, v grbih in zastavah, na znamkah, posebno vlogo imajo tudi v religiozni, umetniški in drugi simboliki.
VIR: Pes moj prijatelj, SURS, GOV.SI
