Predlog zakona so v parlamentarni postopek v začetku septembra lani vložile poslanske skupine SD, LMŠ, Levica, SAB in NP.
Cilj predloga je sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem se kot osnova za odmero denarnega nadomestila zdaj uporablja zajamčena plača. Ta se od leta 2006 ni zviševala in še vedno znaša okoli 240 evrov. V tem obdobju se je minimalna plača, ki je leta 2006 znašala 522 evrov povečala na 1024 evrov.
Predlog zakona tako na novo določa najnižjo višino denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, in sicer v višini 60 odstotkov minimalne plače, je v imenu predlagateljev pojasnjeval poslanec SD Dejan Židan.
Za zdravstveno blagajno to pomeni okoli pol milijona evrov dodatnih obveznosti, to nadomestilo pa prejema med 115 in 130 ljudi.
Predlagane spremembe so skupaj z dopolnili, ki so natančneje opredelila izvajanje zakona, nedavno soglasno podprli že člani matičnega odbora DZ za zdravstvo.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Franca Vindišarja vlada predlogu ne nasprotuje, “saj ugotavlja, da je institut zajamčene plače, upoštevajoč zakonodajo na drugih področjih, institut, ki se je v zakonodaji ohranil ohranil le še v zakonu o zdravstvenem varstvu”.
To so kot ključni argument za podporo zakonu navajali tudi poslanci v predstavitvah stališč poslanskih skupin. Ob tem je poslanec NP Jurij Lep ocenil, da bo politika v kratkem morala tudi “reči kaj o vzdržnosti zdravstvene blagajne”, Miha Kordiš iz Levice pa je dodal, da je zakon, ki ga danes spreminjajo, “nosilec še marsikatere druge krivice, ki se godi delavcem, recimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje”.
O predlogu zakona bo DZ odločal še danes.