V zadnjih petih letih se je v Sloveniji skupaj utopilo 97 ljudi, leta 2021 je bila številka najvišja in to kar 25 ljudi. Leta 2020 se je utopilo 17 ljudi, prav tako v letu 2022, leto kasneje pa 21 ljudi. Vzroki za utopitve so predvsem zdrsi, posamični primeri bolezenskih stanj ali nenadnih obolenj. Večina utopitev se zgodi med kopanjem, zaradi padca v vodo, tudi s plovila, in med potapljanjem. Najpogostejše so v rekah, beležijo pa jih tudi v morju, jezerih ali gramoznicah, bazenih, vodnjaku in drugih lokacijah, tudi doma, so za STA navedli na policiji.

Utapljanje se zgodi zelo hitro, osebi lahko med plavanjem nenadno postane slabo, tudi, če se je pred tem dobro počutila. Tako moramo biti po opozorilu reševalcev tudi drugi pozorni na ostale kopalce. Zveza reševalcev iz vode Slovenije svetuje, da v primeru utapljanja druge osebe najprej ocenite situacijo in pazite tudi na svojo varnost. “Če je le mogoče, osebi na daljavo vržemo vrv, palico ali jopič. Čim hitreje jo pripeljemo na kopno, v primeru, da oseba ne diha, začnemo oživljanje. Osebe nikoli ne pustimo same,” svetujejo.

Z upoštevanjem pravil se najbolje izognemo hudim nesrečam

Ob tem je reševalec iz vode Siniša Kovač opozoril, da je varneje plavati v vodah, kjer je prisoten reševalec, in da ne precenjujete svojih plavalnih sposobnosti, zlasti na odprtem morju. Pomembno je tudi, da ne skačete v vodo, če ne poznate globine, kar velja tudi za bazene. “Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači,” svetujejo tako reševalci kot policija.

Pozorni morate biti tudi na vreme, saj ob valovih in slabem vremenu kopanje ni priporočeno, je za STA povedal Kovač. Če začne deževati, je treba takoj iz vode, se od nje oddaljiti in poiskati varno zavetje najbolje v zidanem objektu ali v avtomobilu, svetujejo reševalci, saj lahko dež s seboj prinese nenadne vremenske spremembe, denimo močan veter.

Veliko ljudi pa se vseeno odloči za kopanje na neurejenih kopališčih, kot so reke, jezera ali gramoznice, zato reševalci pozivajo k upoštevanju oznak, kjer je kopanje nevarno ali prepovedano. Zavedati se je treba, da na divjih kopališčih ni upravljavcev in reševalcev iz vode, prav tako je lahko dvomljiva kakovost vode. Izredno nevarne so zapuščene gramoznice, ki imajo strme in drseče brežine, globina vode pa hitro naraste, opozarja tudi policija.

Po rehabilitaciji je v vodi potrebna previdnost

Plavanje in vadba v vodi sta zelo koristna oblika rekreacije in rehabilitacije za vse generacije, a lahko predstavljata tveganje, če ne upoštevamo previdnostnih ukrepov, še posebej za osebe po bolezni ali poškodbi, so zapisali v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča. Gibanje v vodi krepi mišice, izboljšuje krvni obtok, spodbuja dihanje in zmanjšuje obremenitve sklepov, kar prispeva k boljšemu telesnemu počutju in hitrejši rehabilitaciji. Hkrati voda omogoča varen in nežen način vadbe, ki lajša bolečine ter izboljšuje gibljivost in ravnotežje. A pri tem je treba biti previden – še posebej pri tistih, ki imajo nevrološke ali druge kronične bolezni, saj so lahko v vodi bolj izpostavljene tveganjem, ker se je zaradi zdravstvenih težav spremenila njihova telesna zmogljivost, so zapisali.

Za vse, ki imajo kronične bolezni, je zelo pomembno, da o svojem zdravstvenem stanju obvestijo reševalce na kopališčih in da se za kopanje primerno pripravijo. Pomembno je tudi, da v vodo vstopajo postopoma, saj nenaden skok v hladno vodo lahko povzroči zožitev žil in večjo obremenitev srca, kar povečuje tveganje za infarkt. Priporočljivo je tudi, da se v primeru kopanja na neurejenih kopališčih poskrbi za varnost – s plavalnimi pripomočki in obveščanjem bližnjih o lokaciji kopanja, so še opozorili.

Otrok nikoli ne puščajte brez nadzora

Otroci se ne zavedajo nevarnosti, zato naj bodo ves čas pod nadzorom odrasle osebe, kadar so v bližini vode ali v njej, pa naj bo to domači bazen, ribnik, napihljivi otroški bazenček ali kopalna kad. Otrok naj v domačem bazenu plava le skupaj z odraslo osebo. Pri tem naj odrasli ne dovolijo, da jim uporaba mobilnega telefona ali karkoli drugega niti za trenutek ne preusmeri pozornosti od otrok, ki so ob vodi ali v njej. Otroke pa je treba poučiti, da se je nevarno potapljati in zadrževati v delih bazena, ki so blizu odtoka bazena ali sesalnih odprtin, priporočajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Tudi na plovilu naj otrok, ne glede na velikost tega plovila, obvezno uporablja atestiran rešilni jopič. To je sicer mogoče šele, ko ima vsaj devet kilogramov telesne mase, kar je običajno med devetim in 12. mesecem starosti. Tudi ko nosi rešilni jopič, pa ga starši ne smejo spustiti izpred oči.

Pred kopanjem se je treba tudi primerno ohladiti. Če je telo pregreto, lahko premrzla voda povzroči krč, zato vanjo ni dobro skakati pregret. “Če nas v vodi zagrabi mišični krč ali če smo že utrujeni od plavanja, se obrnemo na hrbet in lebdimo na vodi, dokler krč ne popusti oziroma dokler se ne spočijemo in lahko plavamo naprej,” svetujejo reševalci iz vode.

Med plavanjem nas lahko zajame tudi vodni tok. “Takrat ostanemo mirni in plavamo s tokom. Ko nas tok neha vleči, po najkrajši poti zaplavamo k obali. Pomembno je, da nikoli ne plavamo neposredno proti toku,” svetujejo reševalci.

Utopitev četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se vsak dan utopi več kot 30 ljudi. Utopitev je četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu, pri otrocih pa tretji. V zadnjem desetletju je število smrti zaradi utopitve preseglo tri milijone. Število utopljenih se je v zadnjih letih zmanjšalo za 38 odstotkov, v Evropi za kar 68 odstotkov, v Afriki pa le za tri odstotke, navaja WHO. Kljub izboljšanju pa vseeno spodbujajo k preventivi v posameznih državah.

Vir: STA