.
.
.
.

Računsko sodišče o poslovanju Občine Ravne na Koroškem s pridržkom

Računsko sodišče je v pregledu pravilnosti poslovanja Občine Ravne na Koroškem v letu 2017 občini izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovilo je namreč nekaj nepravilnosti in pomanjkljivosti, med drugim pri pripravi proračunskih dokumentov, izplačilu sredstev, sklepanju pogodb, oddajanju prostorov v najem in javnih razpisih. Sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila, saj je občina že sprejela nekatere ukrepe.

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Ravne na Koroškem v letu 2017 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, delovno uspešnost in dodatke k osnovnim plačam javnih uslužbencev, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter zadolževanje, in občini izreklo mnenje s pridržkom.

Na revidiranih področjih so bile med drugim ugotovljene nepravilnosti, ki so se nanašale na pomanjkljivo pripravo posameznih proračunskih dokumentov in prepozno poročanje o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2017. Ugotovljeno je bilo tudi, da pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov, da je v štirih primerih oddala prostor v brezplačno uporabo, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji, da je oddala stvarno premoženje v najem za nedoločen čas, da je v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Ravne na Koroškem za šest delovnih mest določila napačne tarifne razrede, da je direktorici občinske uprave za julij 2017 izplačala preveč delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, da javni uslužbenki kljub izpolnjevanju pogojev ni izplačevala dodatka za magisterij, da je javnima uslužbencema izplačevala dodatek za magisterij v previsokem znesku, da je z izdajo treh naročilnic za obnovo cest naročila izvedbo del na istih lokacijah, kot so bila oddana z javnim naročilom, da v sedmih primerih pred izdajo naročilnic od ponudnika ni pridobila izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter da v naročilnice ni vključila protikorupcijske klavzule.

Računsko sodišče je ugotovilo, da je občina več nepridobitnim organizacijam in ustanovam na različnih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva, ne da bi prej izvedla javni razpis in ne da bi prej sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev, da je z več nepridobitnimi organizacijami in ustanovami sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev, ne da bi v pogodbe vključila protikorupcijsko klavzulo, da ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občini ter da od pravnih oseb na ravni občine ni pridobila podatkov o stanju njihove zadolženosti.

Računsko sodišče je o pravilnosti dela poslovanja Občine Ravne na Koroškem v letu 2017 izreklo mnenje s pridržkom, ker občina ni poslovala v skladu s predpisi v naslednjih primerih:

  • Obrazložitve proračuna občine za leto 2017, poročilo o izvrševanju proračuna Občine Ravne na Koroškem v obdobju januar–junij 2017 ter poročilo o doseženih ciljih in rezultatih niso popolni; v splošnem in posebnem delu proračuna za leto 2017 ni prikazala realizacije prejemkov in izdatkov za leto 2015; zaključni račun proračuna za leto 2017 ne vsebuje realizacije načrta razvojnih programov; župan je prepozno poročal občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2017; pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov.
  • Občina je s štirimi uporabniki poslovnih prostorov sklenila neposredne pogodbe o brezplačni uporabi, čeprav niso izpolnjevali nobenega od zakonsko določenih pogojev za sklenitev neposredne pogodbe o brezplačni uporabi, kar je bilo v neskladju s prvim odstavkom 30. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Če bi občina uporabnikom prostorov zaračunavala najemnino v skladu z Letnim stanovanjskim programom 2017, v katerem je določena tudi najemnina za poslovne prostore, bi v letu 2017 realizirala 18.193 evrov prihodkov.

Ukrep občine: Občina je z Društvom Koroški medgeneracijski center in Kulturnim izobraževalnim društvom Radovednež sklenila Aneks k najemni pogodbi z dne 1. 6. 2019 ter jima s 1. 6. 2019 začela obračunavati najemnino. Društvo hiška je z 21. 3. 2019 pridobilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Visoka šola Ravne na Koroškem od 28. 2. 2019 poslovnega prostora nima več v najemu.

Oddaja prostorov v najem za nedoločen čas: Občina je 30. 1. 2008 z Društvom Projekt – Človek sklenila neposredno najemno pogodbo za oddajo prostorov v skupni izmeri 82 kvadratnih metrov za nedoločen čas in oprostitvijo plačila najemnine od 9. 1. 2008 do 31. 1. 2009 z možnostjo podaljšanja obdobja, v katerem je najemnik oproščen plačila najemnine. V letu 2017 je bilo Društvo Projekt – Človek oproščeno plačila najemnine na podlagi sklenjenih aneksov k osnovni najemni pogodbi z dne 11. 1. 2016 in z dne 19. 12. 2016. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin19 je v prvem odstavku 56. člena določala, da se stvarno premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko odda v najem za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za dlje kot pet let. Občina je oddala prostore Društvu Projekt – Človek za nedoločen čas, kar je bilo v neskladju s prvim odstavkom 56. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.

  • V Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Ravne na Koroškem je za šest delovnih mest določila napačne tarifne razrede; direktorici občinske uprave je za julij 2017 izplačala 278 evrov bruto preveč delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela; javni uslužbenki kljub izpolnjevanju pogojev ni obračunala in izplačala 73 evrov bruto dodatka za magisterij; pri obračunu dodatka za magisterij ni upoštevala mesečnega števila ur dela in javnima uslužbencema izplačala 141 evrov bruto dodatka preveč.

Odhodki za plače javnih uslužbencev so v letu 2017 znašali 475.285 evrov, kar predstavlja 42 evrov na prebivalca občine na leto, od tega za delovno uspešnost in dodatke 2,7 evra. Občina je 24. 5. 2016 sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: pravilnik o sistemizaciji). Na dan 31. 12. 2017 je bilo sistemiziranih 19,5 delovnega mesta, od tega 16,5 zasedenega. Računsko sodišče opozarja, da so bila na dan 31. 12. 2017 tri sistemizirana delovna mesta nezasedena, kar pri 19,5 sistemiziranega delovnega mesta predstavlja pomemben delež.

Pojasnilo občine: Občina v proračunu za leto 2017 ni imela zagotovljenih sredstev za nove zaposlitve, zato ni pristopila k razpisom za prosta delovna mesta. Poleg tega je eno izmed prostih delovnih mest višji svetovalec delovno mesto, ki ga je pred imenovanjem na položaj, zasedala sedanja direktorica občinske uprave.

Občina je v pravilniku o sistemizaciji sistemizirala dve delovni mesti podsekretar in sedem delovnih mest višji svetovalec. Za eno delovno mesto podsekretar je določila tarifni razred VIII in za pet delovnih mest višji svetovalec tarifni razred VII/2 (od tega je eno delovno mesto višjega svetovalca nezasedeno), kar je v neskladju z drugim odstavkom 2. člena uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih. Javna uslužbenka na delovnem mestu podsekretar zaradi sistemiziranega delovnega mesta v višjem tarifnem razredu ni prejemala dodatka za magisterij, medtem ko dva javna uslužbenca, ki prejemata dodatek za magisterij, zaradi sistemiziranega delovnega mesta v višjem tarifnem razredu do dodatka za magisterij, glede na pravilnik o sistemizaciji, ne bi bila upravičena.

15 javnih uslužbencev v letu 2017 prejelo plačilo za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, in sicer sedem javnih uslužbencev en mesec, pet javnih uslužbencev dva meseca in trije javni uslužbenci štiri mesece. Povprečni letni znesek delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela na prejemnika v letu 2017 znašal 491 evrov. Javna uslužbenka, ki je za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela prejela največji znesek, v letu 2017 prejela 1.316 evrov. Občina za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2017 izplačala 7.371 evrov, kar predstavlja izplačilo skoraj petih mesečnih plač 33. plačnega razreda (1.545 evrov bruto).

Pojasnilo občine: Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se je izplačevala izključno iz prihrankov zaradi bolniških odsotnosti javnih uslužbencev. V letu 2017 se je začasno povečal obseg dela nekaterim javnim uslužbencem zaradi opravljanja del in nalog začasno odsotnih javnih uslužbencev, spremembe zakonodaje in priprave dokumentacije za prijave na razpise oziroma je šlo za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju drugih rednih nalog.

Računsko sodišče opozarja, da obseg nezasedenih sistemiziranih delovnih mest pomembno vpliva na višino razpoložljivih sredstev za izplačilo sredstev za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, saj uporabniki proračuna lahko izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, 32 Plačni razred, za katerega se zahteva visoka stopnja izobrazbe in najmanj štiri leta delovnih izkušenj, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo tudi zaradi nezasedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, kot določa 22.d člen ZSPJS.

Drugi odstavek 4. člena uredbe o povečanem obsegu dela določa, da se lahko direktorjem iz Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela največ v višini 10 odstotkov njihove osnovne plače. Občina je direktorici občinske uprave za julij 2017 izplačala del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 odstotkov njene osnovne plače in ji zato izplačala 278 evrov bruto preveč delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kar je v neskladju z drugim odstavkom 4. člena uredbe o povečanem obsegu dela.

Občina je v letu 2017 dvema javnima uslužbencema izplačala dodatek za magisterij v skupnem znesku 869 evrov (vsakemu po 434,50 evra). Občina pri obračunu dodatka za magisterij ni upoštevala mesečnega števila ur dela za to vrsto izplačila, ampak je javnima uslužbencema vsak mesec obračunala in izplačala dodatek za magisterij v nominalnem znesku, določenem v Kolektivni pogodbi za javni sektor, in sicer 36,21 evra, ter jima zato v letu 2017 skupaj izplačala 141 evrov bruto preveč dodatka za magisterij, kar je v neskladju s četrtim odstavkom 6. člena uredbe o plačah.

  • z izdajo treh naročilnic za obnovo cest v skupni vrednosti najmanj 68.437 evrov (v letu 2017 je izvajalcema plačala 32.667 evrov) je naročila izvedbo del na istih lokacijah, kot so bila oddana z javnim naročilom.

Dela, ki jih je občina oddala s tremi naročilnicami in se nedvoumno nanašajo na obnovo odsekov, ki predstavljajo nadaljevanje odsekov cest, kjer so se dela, oddana na podlagi javnega naročila male vrednosti, že izvajala, po vrednosti predstavljajo več kot 21 odstotkov vrednosti del, oddanih v postopku oddaje naročila male vrednosti. Takšen obseg del pa bi občina morala pravočasno načrtovati in vključiti v Program obnove občinskih lokalnih cest in javnih poti v letih 2017 in 2018 ter jih oddati v okviru prvotnega postopka oddaje naročila male vrednosti za obnovo občinskih cest v letu 2017.

Občina je v navedenih primerih ravnala v neskladju s prvim odstavkom 32. člena ZIPRS1718. Plačilni roki: Račun v znesku 11.185 evrov za izvršena dela po gradbeni pogodbi za poslovno cono Ravne prejela 6. 10. 2017 in ga plačala 55 dni po prejemu. Račun v znesku 42.089 evrov za izvršena dela po gradbeni pogodbi za obnovo razbremenilnega bazena Kotlje prejela 26. 10. 2017 in ga plačala 50 dni po prejemu. Račun v znesku 51.832 evrov za izvršena dela po gradbeni pogodbi za rekonstrukcijo ceste Rutnikov križ – Kavtičnik prejela 28. 8. 2017 in ga delno (v znesku 5.713 evrov) plačala 108 dni po prejemu ter pet računov v skupnem znesku 21.637 evrov za obnovo občinskih cest plačala z zamudo (v roku od 42 do 63 dni po prejemu posameznega računa).

  • V sedmih primerih pred izdajo naročilnic od ponudnika ni pridobila izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika in v naročilnice ni vključila protikorupcijske klavzule.

Občina v teh primerih pred izdajo naročilnice ni pridobila izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, kar je v neskladju s šestim odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Občina v navedene naročilnice, ki presegajo vrednost 10.000 evrov brez DDV, ni vključila protikorupcijske klavzule, kar je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ZIntPK, ki določa, da morajo organi in organizacije javnega sektorja v pogodbe v vrednosti nad 10.000 evrov brez DDV, ki jih sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del, kot obvezno sestavino vključiti protikorupcijsko klavzulo iz prvega odstavka 14. člena ZIntPK.

Ukrep občine: Občina je v letu 2018 v naročilnice v vrednosti nad 10.000 evrov vključila protikorupcijsko klavzulo in pred izdajo naročilnic pridobila izjave o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika. Ukrep občine na področju javnih naročil: Občina je v letu 2019 pripravila opis poslovnega procesa javnega naročanja, s katerim je opredelila osnovne aktivnosti procesa in odgovornosti za njihovo izvedbo.

  • Šestim izvajalcem športnih programov, dvema izvajalcema kulturnih programov in izvajalcu dejavnosti medgeneracijskih centrov je poleg sredstev, dodeljenih na podlagi javnega razpisa, dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 35.871 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis; 11 nepridobitnim organizacijam in ustanovam na različnih področjih delovanja je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 3.580 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis; izvajalcu športnih programov in sedmim nepridobitnim organizacijam in ustanovam na različnih področjih delovanja je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 1.780 evrov, ne da bi prej sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev; s šestimi izvajalci športnih programov in enim izvajalcem dejavnosti medgeneracijskih centrov je sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev, ne da bi v pogodbe vključila protikorupcijsko klavzulo.

Občina je v letu 2017 na področju športa dodelila in izplačala skupaj 193.742 evrov, in sicer 96,8 odstotka z javnim razpisom, 1,2 odstotka brez javnega razpisa (dopustne izjeme) in 2 odstotka na drugih podlagah. Občina je 17. 2. 2017 objavila javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športa v letu 201749 (v nadaljevanju: javni razpis na področju športa). Na podlagi javnega razpisa na področju športa in sklenjenih pogodb o sofinanciranju je občina 30 izvajalcem programov na področju športa v letu 2017 dodelila in izplačala 187.552 evrov. Občina je v letu 2017 poleg sredstev, dodeljenih na podlagi javnega razpisa na področju športa, šestim izvajalcem športnih programov dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 3.790 evrov, in sicer: na podlagi neposrednih pogodb v skupnem znesku 3.490 evrov: Alpskemu smučarskemu klubu Fužinar 1.490 evrov, Športnemu društvu Fužinar Ravne na Koroškem 600 evrov, Koroškemu atletskemu klubu Ravne na Koroškem 400 evrov, Judo klubu Ravne na Koroškem 400 evrov, Športnemu društvu Hitri polž 300 evrov in Športnemu društvu Strojnska Reka 300 evrov.

Na podlagi odredb župana Športnemu društvu Strojnska Reka 300 evrov, kar je bilo v neskladju z 10. členom Zakona o športu (v nadaljevanju: ZSpo), ki je določal, da izvajalce letnega programa športa v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti na podlagi javnega razpisa, oziroma je v neskladju z drugim odstavkom 17. člena ZŠpo-1, ki določa, da se postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa iz javnih sredstev izvede kot javni razpis. Občina je Športnemu društvu Strojnska Reka na podlagi odredbe župana dodelila in izplačala sredstva v znesku 100 evrov, ne da bi prej sklenila pogodbo o dodelitvi sredstev, kar je bilo v neskladju z drugim odstavkom 11. člena ZSpo, ki je določal, da pristojni organ lokalne skupnosti z izvajalcem programa športa v lokalni skupnosti sklene pogodbo.

Občina je v letu 2017 za sofinanciranje dejavnosti medgeneracijskih centrov Društvu Koroški medgeneracijski center poleg sredstev, dodeljenih in izplačanih na podlagi javnega razpisa, z neposredno pogodbo in aneksi k pogodbi dodelila in izplačala še 30.581 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih.

Pojasnilo občine Občina je v okviru projekta Starosti prijazna občina skupaj z javnim zavodom Koroški dom starostnikov in Društvom upokojencev Ravne na Koroškem ustanovila Društvo Koroški medgeneracijski center. Ustanovitveni akt je potrdil tudi občinski svet. Občina od ustanovitve dalje vsako leto v proračunu zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje Društva Koroški medgeneracijski center, ki izvaja ukrepe na podlagi Strategije za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti v Občini Ravne na Koroškem do leta 2020, ki jo je prav tako sprejel občinski svet. Občina je v letu 2018 Društvu Koroški medgeneracijski center na podlagi javnega razpisa dodelila sredstva v znesku 37.605 evrov. V letu 2019 pa je občina v javnem razpisu za sofinanciranje dejavnosti medgeneracijskih centrov predvidela sredstva v znesku 49.500 evrov. Občina bi morala, ne glede na to, da je soustanoviteljica društva, sredstva dodeliti na podlagi javnega razpisa. Javnofinančni predpisi ne dopuščajo izjeme od dodelitve sredstev z javnim razpisom, če je občina soustanoviteljica društva (tudi v letu 2018 mu je poleg sredstev, dodeljenih na podlagi javnega razpisa, dodelila še 3.660 evrov brez javnega razpisa).

Občina je v letu 2017 enajstim nepridobitnim organizacijam in ustanovam na različnih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 3.580 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih.

Občina s sedmimi nepridobitnimi organizacijami in ustanovami, ki jim je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 1.680 evrov, ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju s 50. členom ZJF. 2.5.3.c Občina je v letu 2017 poleg sredstev, ki jih je dodelila na podlagi javnega razpisa na področju kulture, dvema izvajalcema kulturnih projektov na podlagi neposrednih pogodb dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 1.500 evrov, in sicer Kulturnemu društvu Prežihov Voranc Ravne na Koroškem 1.000 evrov in Kulturnemu društvu Kotlje 500 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis oziroma javni poziv, kar je v neskladju z 61. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki določa, da lokalna skupnost z izvajalcem javnega kulturnega projekta sklene pogodbo iz 93. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo na podlagi javnega razpisa oziroma javnega poziva po postopku, določenem v tem zakonu.

Občina je v letu 2017 sklenila pogodbe z: NK Fužinar, socialnim podjetjem v vrednosti 33.063 evrov, Plavalnim klubom Fužinar v vrednosti 33.906 evrov, Zvezo športnih društev v vrednosti 20.840 evrov, Koroškim atletskim klubom Ravne na Koroškem v vrednosti 13.175 evrov, Judo klubom Ravne na Koroškem v vrednosti 12.468 evrov, Namiznoteniškim klubom Fužinar Ravne na Koroškem v vrednosti 11.818 evrov ter Društvom Koroški medgeneracijski center v vrednosti 12.000 evrov in 23.240 evrov, ne da bi vanje vključila protikorupcijsko klavzulo, kar je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ZIntPK.

  • Občina ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občini; od nobene pravne osebe na ravni občine ni pridobila podatkov o stanju njene zadolženosti.

Med drugim Občinski svet Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem v letu 2016 in javnemu zavodu Vrtec Ravne na Koroškem v letu 2017 ni izdal soglasja za zadolžitev, kot to predvideva 10.g člen ZFO-1, kar kaže na pomanjkljiv nadzor občine nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Občina zato ni ravnala v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZJF, ki določa, da za finance pristojen organ občinske uprave izvaja tudi nadzor nad zadolževanjem pravnih oseb.

Občina bi morala od 14 javnih zavodov, treh javnih podjetij in ustanove, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je, ter zavoda, v katerem ima prevladujoč vpliv na upravljanje, do 15. 1. 2018 pridobiti podatke o stanju njihove zadolženosti na dan 31. 12. 2017. Občina od nobene pravne osebe javnega sektorja na ravni občine do 15. 1. 2018 ni pridobila podatkov o stanju njene zadolženosti na dan 31. 12. 2017, kar je v neskladju z 10. členom pravilnika o pošiljanju podatkov.

Ukrep občine: Občina je do konca januarja 2019 pridobila podatke o stanju zadolženosti na dan 31. 12. 2018 od vseh pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je.

Računsko sodišče je Občini Ravne na Koroškem podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nepravilnosti v prihodnje. Računsko sodišče je tudi ugotvoilo, da je Občina Ravne na Koroškem v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi.

Celotno poročilo Računskega sodišča si lahko preberete TUKAJ

Preberite tudi: Računsko sodišče dravograjski občini izdalo negativno mnenje

Vir: Računsko sodišče

Close Menu