Umrla je britanska kraljica Elizabeta II.

Britanska kraljica Elizabeta II. se je danes poslovila po več kot 70 letih na prestolu. Potem ko so iz Buckinghamske palače sporočili, da je kraljica zaradi strahu za njeno zdravje pod nadzorom zdravnikov, je danes pri 96 letih umrla na dvorcu Balmoral na Škotskem, v zadnjih trenutkih pa je bilo ob njej tudi več članov kraljeve družine.
305992793_632383928446030_298116764392943495_n

“Po ponovni oceni danes zjutraj so zdravniki izrazili zaskrbljenost zaradi zdravja njene visokosti ter priporočili, da ostane pod zdravniškim nadzorom,” so danes popoldne sporočili iz Buckinghamske palače.

Kmalu zatem so h kraljici v dvorec Balmoral na Škotskem odhiteli člani kraljeve družine, njeni sinovi, hčer, vnuki in sorodniki ter druge javne osebnosti. Med prvimi je prispel prestolonaslednik princ Charles, kmalu za njim še njeni preostali otroci – princesa Anne, princ Andrew in princ Edward, pa tudi kraljičin vnuk in Charlesov najstarejši sin, princ William.

V urah napetega čakanja na novice so se pred dvorcem Balmoral in Buckinghamsko palačo v Londonu zbrale množice ljudi, ki so izražali skrbi za kraljičino zdravje in upanje, da bo vendarle preživela, ob vhoda obeh poslopij pa so polagali šopke cvetja.

Poklone, skrbi in želje po kraljičinem okrevanju so, na žalost zaman, izrazili tudi številni svetovni voditelji.

Elizabeta II., simbol Združenega kraljestva, ki ga ni več (biografija)

Britanska kraljica Elizabeta II. je bila simbol stabilnosti v hitro se spreminjajočem svetu. V ospredje je vedno postavljala službo domovini in pri tem kljub težavam z zdravjem vztrajala do konca svoje več kot 70-letne vladavine, najdaljše v zgodovini Združenega kraljestva.

Za veliko večino Britancev je bila kraljica, ki je sooblikovala ves povojni čas, edini monarh, ki so ga poznali. Od leta 1952, ko je začela služiti narodu, se je v Združenem kraljestvu zamenjalo 15 ministrskih predsednikov. To je bilo obdobje velikih sprememb, tako za Veliko Britanijo kot kraljevo družino.

Ko je Elizabeta II. leta 1952 zasedla položaj, je bila na čelu imperija z več kot 70 kolonijami, premier pa je bil Winston Churchill. V naslednjih desetletjih so se številne od kolonij osamosvojile, imperij pa se je preoblikoval v Skupnost narodov. Velika Britanija je v tem času vstopila v EU in kasneje iz nje tudi izstopila.

Britanska kraljica, ki je vladala rekordno dolgo, je imenovala štirinajst predsednikov vlade, zadnjo 6. septembra Liz Truss. Elizabeta II. je v tem času sprejela tudi 13 od 14 ameriških predsednikov. Z njo se ni srečal le Lyndon Johnson.

Združeno kraljestvo je ustavna monarhija, vloga kralja oziroma kraljice je protokolarna, o političnih vprašanjih se javno ne izreka in svojih pogledov ne razkriva. Elizabeta II. se je teh načel vseskozi držala, tudi leta 2014, ko so se Škoti na referendumu izrekali o neodvisnosti, in nekaj let kasneje ob referendumu o brexitu.

Da je njen oče, kralj Jurij VI. umrl, je mlada princesa Elizabeta 6. februarja 1952 izvedela, ko je bila z možem Philipom na potovanju po Afriki. Njeno življenje se je v trenutku spremenilo, vrnila se je iz Kenije in si za vladarsko ime izbrala ime Elizabeta II.

Zaradi žalovanja so jo slovesno okronali šele 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji. To je bil prvi takšen obred, ki so si ga ljudje lahko ogledali po televiziji.

Elizabeta je bila sicer ob rojstvu 21. aprila 1926 tretja v vrsti za britanski prestol, za stricem Edwardom in očetom. A Edward se je leta 1936 le nekaj mesecev po kronanju odpovedal položaju in prestol je zasedel njegov brat, Elizabetin oče Albert, ki je postal kralj Jurij VI.

Šele takrat so začeli bodočo kraljico pripravljati na njeno vlogo in med drugo svetovno vojno je skupaj z očetom in materjo že bodrila Britance ter sodelovala v ženskih teritorialnih enotah vojske.

Philip Mountbatten, s katerim sta bila poročena 73 let, je bil ljubezen njenega življenja. Vanj se je zagledala že kot trinajstletno dekle in čeprav njen oče nad izbiro ni bil najbolj navdušen, sta se leta 1947 poročila. Vojvoda Edinburški se je moral, ko je njegova žena postala kraljica, odpovedati obetavni karieri v mornarici. Si je pa kasneje predvsem prizadeval za modernizacijo monarhije.

Od Philipa, ki je umrl le nekaj tednov pred svojim 100. rojstnim dnevom, se je morala posloviti lani spomladi med epidemijo covida-19. Zaradi covidnih omejitev se je pogreba v kapeli sv. Jurija na windsorskem gradu udeležilo le 30 ljudi, kraljica pa je sama sedela v prvi vrsti.

Ob zlati obletnici poroke je kraljica dejala, da je bil Philip vsa leta njena moč in opora. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dva, Charles in Anne, preden je zasedla prestol, medtem ko sta se Andrew in Edward rodila v Buckinghamski palači.

Elizabeta II. je kljub visoki starosti – aprila je dopolnila 96 let – in težavam z zdravjem vse do konca vztrajala pri opravljanju dolžnosti. Že pred leti je dala vedeti, da ne namerava abdicirati.

Leta 2021 je zaradi težav s hojo odpovedala udeležbo na več dogodkih. Težave z zdravjem so se nadaljevale tudi letos; med drugim je prebolela covid-19. Čedalje več njenih obveznosti so zato prevzemali drugi člani kraljeve družine in tradicionalni govor ob odprtju parlamenta v začetku maja je prvič doslej namesto kraljice prebral prestolonaslednik princ Charles, bodoči britanski kralj.

V torek, 6. septembra, je na Škotskem sprejela odstop nekdanjega premierja Borisa Johnsona in za novo premierko imenovala Trussovo. Dogodek ni potekal v Buckinghamski palači kot običajno, temveč v dvorcu Balmoral, saj so želeli kraljici prihraniti pot v London. Na fotografijah z novo premierko je bila sicer monarhinja nasmejana, se je pa opirala na palico.

Ves čas svoje vladavine, z izjemo zadnjih nekaj let, je veliko potovala. Že kmalu po kronanju sta z vojvodo Edinburškim odšla na šestmesečno potovanje okoli sveta, sledile so še mnoge poti. Skupno naj bi obiskala 110 držav na vseh celinah, številne tudi večkrat. V Kanadi je bila več kot 20-krat, le malo manjkrat je obiskala Avstralijo. Oktobra 2008 je bila na obisku v Sloveniji, leta 1972 je obiskala tudi tedanjo Jugoslavijo.

Poleg potovanj so jo razveseljevali konji in psi, valižanski korgiji. Prvo psičko je dobila, ko je bila najstnica, nato jo je do leta 2018 spremljalo več kot 30 njenih potomcev.

Po dolžini vladanja je leta 2015 prehitela praprababico kraljico Viktorijo in kot prva obeležila platinasti jubilej na prestolu.

Elizabeta II. je vseskozi veljala za moralno avtoriteto, nikoli je niso povezovali z aferami. To pa ni veljalo za njene najbližje, od sestre Margaret do otrok.

Leto 1992, ko so razpadli zakoni treh od njenih štirih otrok, poleg tega je v gradu Windsor izbruhnil požar, je označila kar za annus horribilis, grozno leto. Pri ločitvah ni šlo brez javnega pranja umazanega perila, zlasti v primeru prestolonaslednika princa Charlesa in Diane. Ob tragični smrti slednje leta 1997 pa je bila tudi kraljica deležna kritik, češ da se ni odzvala dovolj sočutno.

Z aferami je povezan tudi sin Andrew, ki se je prav v tem za kraljico težkem letu 2021 soočil z obtožbami zaradi spolnega nadlegovanja.

Zasebno življenje kraljice je v zadnjih letih dodatno otežil še spor princa Harryja in njegove soproge Meghan z ostalimi člani kraljeve družine. Par je kraljevi družini med drugim očital rasistične izjave, odnosi pa so se poslabšali po intervjuju para z ameriško voditeljico Oprah Winfrey.

Kraljica Elizabeta II. leta 2008 obiskala tudi Slovenijo

Britanska kraljica Elizabeta II. je skupaj s soprogom, princem Philipom, oktobra 2008 obiskala Slovenijo. Slovencem bo vedno ostala v spominu po turkizni opravi, v kateri je z letala stopila na slovenska tla in si nato ogledala Ljubljano, kjer jo je pozdravila navdušena množica ljudi, ter Lipico, kjer je v dar prejela tudi plemenitega žrebca.

Britanska kraljica Elizabeta II. je imela zelo lepe spomine na svoj obisk v Sloveniji, je približno dve leti kasneje, ko ga je sprejela v Buckinghamski palači, vtise strnil takratni predsednik republike Danilo Türk. Kot je dejal, je kraljici najbolj ostal v spominu obisk Ljubljane in srečanje z ljudmi na ulicah prestolnice, zlasti na Tromostovju.

Monarhinja je ob prihodu na tridnevni državniški obisk v Slovenijo 21. oktobra 2008 iz letala izstopila v turkizno modrem plaščku s črnimi črtami. Na glavi je imela kraljica, ki je bila znana po ljubezni do različnih pokrival, pripadajoč turkizno moder klobuček. V rokah, ki so jih pokrivale črne rokavice, pa je držala črno torbico.

Takratni predsednik Türk je kraljico sprejel na Brdu pri Kranju z vojaškimi častmi, po pogovorih pa je kraljevi par gostil na slovesni večerji.

Predsednik je njeno veličanstvo odlikoval z redom za izredne zasluge Republike Slovenije, in sicer za zasluge pri razvijanju in utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov ter za njen prispevek k utrjevanju mednarodnega miru in številna človekoljubna dejanja.

V okviru obiska je kraljica skupaj s Philipom obiskala Lipico, kjer se je seznanila s programom klasične jahalne šole ter simbolično v dar prejela lipicanca. Ta je ostal v trajni oskrbi tamkajšnje kobilarne. Plemeniti lipicanski žrebec 085 Favory Canissa XXII je sicer leta 2017 poginil. Star je bil 25 let.

V prestolnici sta se kraljeva gosta na Ljubljanskem gradu udeležila kosila, ki ga je priredil takratni britanski veleposlanik Tim Simmons. Udeležilo se ga je tudi približno 80 gostov, ki so pripomogli k uspešnosti slovenske osamosvojitve in njeni promociji.

Sprehodila sta se po Tromostovju, kjer ju je pričakala množica ljudi. Spremljala sta ju takratni predsednik republike Türk in ljubljanski župan Zoran Janković.

Prešernov trg je bil povsem zapolnjen z radovedno množico več tisoč ljudi, ki je prišla pozdravit britansko monarhinjo. Njen prihod je naznanila kolona vozil, ki se je ustavila pri Adamič-Lundrovem nabrežju. Nasmejana kraljica je zbranim večkrat pomahala v pozdrav.

Med sprehodom čez Tromostovje se je na kratko zadržala v pogovorih z otroki, med njimi so bili učenci Mednarodne britanske šole, otroci zaposlenih na britanskem veleposlaništvu in otroci Britancev, ki živijo v Sloveniji.

Britanska kraljica Elizabeta II. je februarja 2019 v Buckinghamski palači sprejela tudi predsednika Boruta Pahorja. Kot so takrat sporočili iz urada predsednika, je bila kraljica izjemno ljubezniva in osupljivo osredotočena na pogovor, pogovor pa je bil daljši od načrtovanega. Pahor je po srečanju s kraljico izpostavil, da ga je presenetila kraljičina informiranost in njena ocena, kakšne možnosti so dandanes za sožitje v tem nemirnem stoletju.

0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.