Search
Close this search box.

Pregled dogodkov v Svetu ter v Sloveniji in mednarodne dejavnosti Slovenije v nedeljo, 31. oktobra

LJUBLJANA/MURSKA SOBOTA – V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije. Praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine. Evangeličanski škof Leon Novak je v pridigi ob prazniku v Murski Soboti izpostavil, da nas politične stranke ne smejo razdvajati, ampak povezovati, zavzeti se morajo za dobrobit vseh državljanov, kajti le tako lahko zagotovijo delujočo državo. Pri tem moramo po njegovem posvetiti posebno pozornost jeziku in obliki govora. Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob prazniku zapisal, da sta slovenski jezik in kultura vtisnjena v narodovo zavest ter sta ključna temelja, zaradi katerih smo postali nacija in smo svojo samobitnost potrdili s samostojno ter suvereno državo Slovenijo. Predsednik DZ Igor Zorčič pa je navedel, da je eno temeljnih sporočil reformacije potreba po prenovi duhovnega življenja in družbe, ki je zapadla v krizo identitete, moralnih in kulturnih vrednot ter obtičala v pasivnem opazovanju.

LJUBLJANA – V soboto so v Sloveniji opravili 3948 PCR-testov in z njimi potrdili 1663 okužb z novim koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pozitivnih je bilo 42,1 odstotka opravljenih testov, kar je najvišji odstotek dnevnih okužb od začetka epidemije. Po podatkih vlade je v soboto umrlo šest ljudi z novim koronavirusom. V bolnišnicah zdravijo 572 oseb oziroma 14 več kot dan prej, na intenzivnem oddelku pa 138 oseb, kar je šest več kot dan prej.

LJUBLJANA – Igor Kadunc je prevzel vodenje Slovenske tiskovne agencije (STA), sprva kot vršilec dolžnosti direktorja. Ob tem je izpostavil, da je zagotovitev finančne stabilnosti nujni pogoj delovanja in sploh obstoja STA, zato bo to njegova prioriteta. Razmišlja tudi, da bi DZ zaprosil za avtentično razlago nekaterih določb zakona o STA.

LJUBLJANA – Urine kazalce smo ob 3. uri premaknili za eno uro nazaj, s čimer smo prešli na zimski čas. Na poletni čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v marcu, če se do takrat ne bomo odločili, da bomo vedno ostali v zimskem času.

LJUBLJANA – Svetovni dan varčevanja, ki ga vsako leto obeležujemo 31. oktobra, je namenjen promociji varčevanja in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike. Gospodinjstva v Sloveniji so sicer lani privarčevala največ doslej, saj je stopnja varčevanja gospodinjstev dosegla rekordnega 22,6 odstotka.

Pregled dogodkov v svetu v nedeljo, 31. oktobra

RIM – Voditelji dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav G20 so ob koncu dvodnevnega srečanja v Rimu potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, ni pa jim uspelo doseči dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. So pa voditelji potrdili dogovor o minimalnem davku od dobičkov globalnih korporacij. Glede boja proti pandemiji covida-19 so izrekli podporo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije WHO o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022, med drugim z dobavo cepiva revnejšim državam.

RIM – Italijanski premier Mario Draghi je dejal, da je ponosen na rezultate vrha G20 na področju boja proti podnebnim spremembam. Dogovor je za uspeh označila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres srečanje zapušča razočaran. Britanski premier Boris Johnson je medtem posvaril pred neuspehom na podnebni konferenci COP26. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je Rusijo zastopal na vrhu v Rimu, je branil zavezo Moskve, da bo podnebno nevtralnost dosegla do leta 2060. V nevladnih okoljskih organizacijah so kritični do končne izjave.

GLASGOW – Začela se je podnebna konferenca ZN COP26, ki bo po napovedih izjemnega pomena za dosego globalnega dogovora o načinih spoprijemanja s podnebnimi spremembami. Predsedujoči konferenci Alok Sharma je dejal, da je ta konferenca zadnje in najboljše upanje, da bi dosegli omejitev segrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija. Patricia Espinosa, ki je pri Združenih narodih pristojna za podnebna vprašanja, pa je ob odprtju konference dejala, da se morajo države obrniti stran od “pristopanja stvarem kot običajno” ali pa sprejeti, da “vlagamo v lastno izumrtje”. Konferenco spremljajo protesti okoljskih aktivistov.

STOCKHOLM – Okoljski aktivisti so protestirali tudi na več švedskih letališčih, zaradi česar je prišlo do krajših zamud v letalskem prometu. Švedska policija je na sedmih letališčih aretirala 16 aktivistov, ki nasprotujejo subvencioniranju letalskih družb in letališč.

GLASGOW – Zadnjih sedem let med 2015 in 2021 bi bilo lahko najtoplejših doslej, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija WMO in pri tem opozorila, da se naš planet podaja na neznano področje. V poročilu tudi opozarjajo na daljnosežne posledice globalnega segrevanja za sedanje in prihodnje generacije. WMO na podlagi podatkov za prvih devet mesecev leta ugotavlja, da bo leto 2021 verjetno med petim in sedmim najtoplejšim letom doslej, kljub učinku hlajenja pojava La Nina, ki je znižal temperature na začetku leta.

RIM – Evropska unija in ZDA sta v soboto ob robu vrha skupine G20 v Rimu dosegli dogovor v sporu glede ameriških carin na jeklo in aluminij iz Evrope. Ameriška ministrica za trgovino Gina Raimondo je pojasnila, da bo dogovor ohranil določene pravice do carin, a obenem omogočil uvoz omejene količine evropskega jekla in aluminija v ZDA. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor označila za mejnik v odnosih med stranema, predsednik ZDA Joe Biden pa, da gre za novo obdobje v odnosih.

RIM – Ameriški predsednik Joe Biden je na sobotnem srečanju z odhajajočo nemško kanclerko Angelo Merkel in njenim najverjetnejšim naslednikom Olafom Scholzem Nemčijo pozval k nadaljnji implementaciji dogovora o plinovodu Severni tok 2, ki sta ga sklenila Berlin in Washington. S tem bodo zagotovili, da Rusija ne bi mogla izkoriščati zemeljskega plina za škodljive politične namene. Biden, Merklova in Scholz so govorili tudi o razmerah v Afganistanu.

RIM – Ameriški predsednik Joe Biden in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta se dogovorila o izboljšanju odnosov med državama. Voditelja sta se na srečanju, ki je potekalo v zelo konstruktivnem vzdušju, zavzela za učinkovit način za reševanje odprtih vprašanj. Odnosi med Washingtonom in Ankaro so trenutno napeti, zlasti zaradi odločitve Turčije, ki je zaveznica v Natu, o nakupu ruskega obrambnega raketnega sistema S-400. Biden naj bi pri tem izrazil zaskrbljenost zaradi turškega posedovanja ruskega sistema.

RIM/PARIZ/LONDON – Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson sta se dogovorila o zmanjšanju napetosti v odnosih, ki so se zaostrili po ribiškem sporu med Francijo in Združenim kraljestvom, so sporočili iz Elizejske palače. Iz Downing Streeta so kasneje tak dogovor zanikali in sporočili, da mora Pariz storiti prvi korak. Macron je na drugi strani dejal, da je žoga na strani Londona. Johnson se je sicer tudi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pritožil, da so francoske grožnje glede povračilnih ukrepov “povsem neupravičene”.

RIM – Ob robu vrha skupine G20 sta sestala tudi zunanja ministra ZDA Antony Blinken in Kitajske Wang Yi. Blinken je na svojem drugem srečanju z Wangom izrazil zaskrbljenost glede človekovih pravic na Kitajskem. Vodja kitajske diplomacije je medtem ZDA pripisal odgovornost za napetosti glede Tajvana.

TOKIO – Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Japonskem je vladajoča koalicija glede na izide vzporednih volitev ohranila večino v parlamentu, a bo izgubila sedeže. Liberalnim demokratom (LDP) premierja Fumia Kishide in njihovi manjši koalicijski partnerici, konservativni stranki Komeito, se obeta med 239 in 288 sedežev v 465-članskem spodnjem domu japonskega parlamenta. V trenutnem sklicu jih ima 305.

DUNAJ – V Avstriji število novih okužb s koronavirusom še naprej hitro narašča. V zadnjem dnevu so potrdili skoraj 5684 novih okužb, medtem ko so jih pred enim tednom 3624. Dnevno povprečje novih okužb v zadnjih sedmih dneh znaša 4625, sedemdnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev pa 362,4. Aktivnih primerov okužbe je 45.308, kar je 2511 več kot v soboto. Od sobote je v Avstriji umrlo še 12 covidnih bolnikov. V avstrijskih bolnišnicah je 1444 covidnih bolnikov, kar je 38 več kot dan prej. Intenzivno nego jih potrebuje 280, kar je sedem več kot v soboto.

SKOPJE – V Severni Makedoniji je potekal drugi krog lokalnih volitev v 44 občinah po vsej državi, vključno z glavnim mestom Skopje. V bitki za županski stolček v makedonski prestolnici se borita aktualni župan Petre Silegov iz vrst vladajočih socialdemokratov SDSM in izzivalka iz vrst konservativne opozicijske VMRO-DPMNE Danela Arsovska. V prvem krogu pred dvema tednoma je v bitki za župane v največ občinah slavila VMRO-DPMNE pred SDSM premierja Zorana Zaeva.

KARTUM – Med sobotnimi množičnimi protesti proti vojaškemu državnemu udaru v Sudanu so bili po navedbah zdravnikov ubiti najmanj trije ljudje, več kot sto je bilo ranjenih. Na protestih po državi se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki nasprotujejo vojaškemu prevzemu oblasti, do katerega je prišlo v ponedeljek. Od začetka protestov po vojaškem udaru je tako število smrtnih žrtev naraslo na najmanj enajst.

ADEN – V eksploziji avtomobila bombe v bližini letališča v jemenskem mestu Aden je bilo v soboto ubitih najmanj 12 civilistov, med njimi tudi otroci, je sporočila jemenska vlada. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Uporniški Hutiji so medtem po navedbah jemenskih medijev izvedli napad na mesto Taiz, v katerem so bili ubiti najmanj trije otroci.

WASHINGTON – Ameriška letalska družba American Airlines je morala zaradi slabega vremena in posledičnega pomanjkanja osebja od petka odpovedati več kot tisoč letov. Še okoli tisoč letov je bilo preloženih. Večina prizadetih potnikov je lahko poletela še isti dan. Izvršni direktor družbe David Seymour je zaposlenim sporočil, da so se težave začele v četrtek, ko je zaradi neurij z močnim vetrom prišlo do blokade njihovega vozlišča v Dallasu, zaradi česar so uslužbenci zamujali na svoje lete.

Dogodki