Deset let po poplavah na Dravi zgrajeni protipoplavni nasipi, a popolne zaščite ni

Mineva deset let od poplav na Dravi, ki so povzročile ogromno škodo. Medtem so za večjo varnost prebivalcev ob reki zgradili več protipoplavnih nasipov, vrsto ukrepov se še načrtuje. A popolne zaščite ni mogoče zagotoviti. Še vedno tudi ni zaključena zgodba na sodiščih, saj nekateri oškodovanci vztrajajo pri tožbah proti Verbundu.

Slovenijo so v nedeljo 4. novembra 2012 zajele padavine, ki so se v noči na ponedeljek okrepile in povzročile močan porast rek in razlivanja vodotokov skoraj povsod po državi. Najhujše poplave so bile na porečju Drave, saj je ta reka zaradi povečanega pritoka iz Avstrije v dopoldanskem času 5. novembra močno narasla in začela poplavljati zlasti v spodnjem toku v Sloveniji.

Pretok Drave je na nekaterih mestih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, pred tem pa je bil največji izmerjeni pretok Drave 2600 kubičnih metrov na sekundo leta 1965. Običajni pretoki Drave se gibljejo do 500 kubičnih metrov na sekundo.

Zgrajeni protipoplavni nasipi v Dogošah in Dupleku, naložbe načrtovane tudi drugje

Deset let kasneje je večina povzročene škode odpravljena, državne in lokalne oblasti pa so pristopile k ureditvi boljše zaščite pred naraslimi vodami. Med drugim so bili zgrajeni protipoplavni nasipi v Dogošah in Dupleku, ki zagotavljajo boljšo zaščito pred poplavami, kot so jo tamkajšnji prebivalci imeli pred poplavnim dogodkom leta 2012, je za STA povedala Mateja Klaneček iz Direkcije RS za vode.

“Vodnogospodarske ureditve Drave na odseku od Vurberka do Spodnjega Dupleka so stale 5,1 milijona evrov, na območju Dogoš pa 2,9 milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov prispevala EU iz sredstev Kohezijskega sklada, ostalo so bili stroški državnega proračuna,” pojasnjujejo na direkciji.

Odobren je bil tudi projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave na širšem ptujskem območju. V tem okviru se trenutno izvajajo ukrepi na območju Vičave, ostali so v fazi pridobivanja potrebnih soglasij in gradbenega dovoljenja. Med njimi so ureditev potoka Rogoznica, zadrževalnika Žabjak in razbremenilnika Rožnodolskega potoka ter ukrepi na območju Trčove, Žitečkega potoka v Dupleku in v Staršah.

Nekaterih ukrepov, na primer ureditve zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju Malečnika in ureditve potoka Grajena, niso mogli izpeljati, med drugim tudi zaradi nestrinjanja krajanov in lastnikov zemljišč s predlagano rešitvijo.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predvideni še protipoplavni ukrepi v Dravogradu, ki naj bi bili izpeljani do 2026. Kot so za STA pojasnili na Občini Dravograd, so sporazum z direkcijo podpisali februarja letos, projekt pa je za zdaj ocenjen na okoli 11 milijonov evrov. Zajema gradnjo devetih protipoplavnih zidov in nasipov ob Dravi in Meži ter regulacije večjih hudourniških potokov v občini.

Nekaj investicij je po navedbah direkcije za vode predvidenih tudi na pritokih Drave v Rušah in Mariboru.

Po besedah Mateje Klaneček zagotavljajo poplavno varnost predvsem v naseljih in tam, kjer je ogrožena komunalna infrastruktura. “Še vedno pa ohranjamo poplavno ogrožena polja in nenaseljena območja, da se lahko reka tam razliva,” je dejala.

Zgrajeni nasipi naj bi prenesli pritiske, kot so bili v 2012, a narava je nepredvidljiva

Na direkciji zagotavljajo, da lahko doslej zgrajeni nasipi prenesejo tudi takšne pritiske vode kot leta 2012. “Protipoplavni ukrepi, sploh kjer se varuje naselja, so dimenzionirani na teoretične stoletne vode, upoštevajo pa tudi še nekaj varnostne višine. Vodnogospodarske ureditve, ki so bile izvedene v Dogošah in Dupleku, bi lahko ubranile ta naselja tudi pred tovrstnimi visokimi vodami,” je povedala Klaneček.

Kako visoke bodo vode v prihodnje, je odvisno od narave, ki je v zadnjem času zelo nepredvidljiva. “Visoka voda Drave novembra 2012 je na državni meji z Avstrijo ustrezala visoki vodi s povratno dobo približno 500 let, kar pomeni, da se takšne poplave lahko ponovijo tudi kot samo posledica delovanja naravnih pojavov. Situacija je verjetno še slabša kot kaže osnovni verjetnostni izračun zaradi zaznanih podnebnih sprememb, pri katerih so posamezni ekstremi še bolj izraziti,” ocenjujejo v Dravskih elektrarnah Maribor (Dem).

Te so v poplavah leta 2012 utrpele škodo v višini 11 milijonov evrov zaradi poškodovane infrastrukture ter še 9,6 milijona evrov zaradi izpada proizvodnje. Največ škode je bilo na hidroelektrarni Formin, ki zatem skoraj leto dni ni mogla obratovati. Poškodbe na proizvodnih objektih Dem so sanirali v letu 2013 in kasneje še na ostalih objektih vodne infrastrukture.

V Dem ocenjujejo sodelovanje z upravljavcem elektrarn na Dravi na avstrijski strani, družbo Verbund, kot zgledno urejeno. “Nenazadnje brez tega ne bi bilo možno upravljanje vodotoka kot celote. V skladu s pravili nas Verbund obvešča o predvidenih pretokih visokih vod takoj, ko razpolaga z ustreznimi informacijami. V primeru sprememb nas obvestijo takoj po nastali spremembi,” pojasnjujejo v Dem.

Dodajajo, da lahko vodo do pretokov okoli 1500 kubičnih metrov na sekundo uravnavajo na način, da ne prihaja do večjih razlivanj. “Nad temi pretoki pa razlivanj ne moremo preprečiti,” so povedali za STA.

Verbund krivdo za poplavni val vseskozi zavrača

Prav proti Verbundu so mnogi, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, vložili odškodninske tožbe, saj menijo, da je za tako zelo naraslo Dravo krivo ravnanje avstrijskega upravljavca. Skupno so različni oškodovanci v Sloveniji vložili okoli 80 tožb, s katerimi so od Verbunda zahtevali za okoli 107 milijonov evrov odškodnin. A zdaj kaže, da so medtem nekateri prizadevanja za pridobitev odškodnin opustili, v nekaterih primerih pa so se postopki združili.

Doslej je bilo v postopkih pred slovenskimi sodišči sprejetih več odločitev, med katerimi so tudi sodbe, s katerimi so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni in so že pravnomočne. Po znanih podatkih je bila doslej le v postopku pred mariborskim okrajnim sodiščem nedavno izdana vmesna sodba, ki je krivdo za poplavni val pripisala Verbundu. Ta krivdo vseskozi zavrača in je tudi v tem primeru napovedal pritožbo.

Besedilo: Andreja Seršen Dobaj in Vesna Pušnik Brezovnik

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije