Prednik: »Vsi skupaj se moramo naučiti odgovornega vladanja, ko se znajdemo v poziciji moči«

S koroškim poslancem Janijem Prednikom smo se pogovarjali o trenutno najbolj aktualni temi v državi in svetu, o koronavirusu in trenutno veljavnih ukrepih. Debata pa je tekla tudi o zdravstvenem sistemu v Sloveniji, o dogajanju na slovenskem političnem parketu, morebitnem razpadu vlade, seveda pa je pokomentiral tudi poraz na zadnjih volitvah ter dogajanje znotraj SD.
129846844_853579475392956_1137998856158576236_n

Skoraj dva meseca sta minila od kongresa stranke SD, kjer ste v boju za predsedniško mesto izgubili proti strankarski kolegici Tanji Fajon, kakšni so bili prvi občutki, kakšni so danes?

“Prvi občutki so bili mešani. Ko se človek enkrat sreča v takšnih situacijah, so prisotna čustva in adrenalin. Za kandidaturo sem se odločil po tehtnem premisleku in posvetu s svojimi najtesnejšimi svetovalci. S terena smo namreč dobivali jasne signale, da naj se podam v boj za predsedniško mesto in ker smo že takrat verjeli, da lahko stranko izboljšamo in delamo v dobrobit vseh državljanov, smo sestavili zelo dober vsebinski program.

Pogoj, da sem podal soglasje h kandidaturi, je bila tudi odločenost na zmago. Zgolj kandidirati me ni zanimalo in tudi danes, ko se je vse malo umirilo in okoliščine omogočajo jasnejšo analizo, ugotavljamo, da smo pravzaprav dosegli velikanski uspeh. Uspeli smo prepričati tretjino delegatov, ki so mi zaupali svoj glas. Na podlagi analiz, ki smo jih naredili, smo ugotovili, da imamo odlično izhodišče in na podlagi tega bomo tudi nadaljevali.

Ali to pomeni, da boste na naslednjih volitvah ponovno kandidirali za predsednika SD?

“Bom povezal odgovora. Za vstop v politiko sem se odločil, ker me položaji nikoli niso zanimali prednostno. So pa nujni, če želimo doseči skupno zastavljene cilje. V kolikor me bodo v stranki zopet prepoznali za potencialnega predsednika in bodo temu naklonjeni tudi članice in člani stranke, predvsem pa bo moja podoba v javnosti dojeta kot potencial za Slovenijo, bom ta izziv ponovno sprejel. Zavedam pa se, da takšni položaji ne prinašajo koristi. Gre v prvi vrsti za odgovornost do države Slovenije. Sem ponosen na svojo državo, njeno samostojnost, suverenost in zgodovino. S svojim delom želim pomagati, da bomo lahko ponosni tudi v prihodnje.”

Med predvolilno kampanjo se z vašo protikandidatko niste strinjali v vseh točkah, pogledih. Kako se razumeta danes, kako sodelujeta?

Prednost kvalitetnih politik je ravno pluralizem. Ljudje moramo imeti na določene stvari različen pogled. Samo tako lahko stvar peljemo v smeri konstantnega napredka. Kvaliteta politika se meri v pripravljenosti na kompromis, ki mora biti dosežen na osnovi trdno izoblikovanih stališč z jasnimi cilji. Sam s sodelovanjem nimam nobenih težav. Še naprej bom podpiral projekte in politike za katere verjamem, da so dobri in še naprej bom kritičen glas do tistega, kar je po mojem mnenju pomanjkljivo ali celo slabo. Na prvo mesto bom pri vsem postavljal državo Slovenijo in kvaliteto življenja njenih državljanov.

Se je znotraj stranke v tem času kaj spremenilo ali delujete še naprej
po “starih” tirnicah?

“Po kakšnih tirnicah bo stranka delovala v obdobju do volitev, je odločitev tistih, ki jo vodijo. Vem, kako bi stranko vsebinsko usmeril, če bi jo s svojo ekipo vodil jaz. Določene vsebine bi predstavili, komunicirali in izvajali povsem drugače. V kolikor bodo volivci delovanje stranke v tem obdobju prepoznali za dobro, jo bodo nagradili na naslednjih volitvah.”

Pred kongresom ste večkrat omenili, da se stranka preveč ukvarja s politiko sedanjega predsednika vlade Janeza Janše ter premalo posveča vsebini svojega programa ter alternativi, ki bi bila zanimiva za volivce. Zadnje čase pa smo večkrat opazili, da tudi vi ne morete mimo kakšne “kritike” na račun vlade. Kaj se je spremenilo?

Drži, da sem v zadnjem letu večkrat kritiziral delovanje lastne stranke, ki se je programsko in vsebinsko preveč izgubila. Zelo me moti, da se volivkam in volivcem danes več ne more pojasniti, kaj socialni demokrati smo. Državljanke in državljani ne vedo za katere vrednote se zavzemamo. Kakšni so naši programi? Kakšne so naše razvojne strategije? Kakšni so naši pripravljeni konkretni ukrepi? Kaj bodo ljudje od naših politik začutili v vsakodnevnem življenju? Očitati populizem drugim strankam, ne nujno samo vladajočim, pri tem pa lastno vsebino prirediti točno v takšnih notah, se mi zdi zgrešena politika. Verjamem, v to sem trdno prepričan, da je v politiko nujno potrebno sestavljati lastne programe in vsebino, ves čas pa iskati načine, kako čim prej pristopati h konkretni realizaciji.”

“Vsebinska alternativa nikakor ne sme biti gola kritika drugim, kaj delajo narobe. S samo kritiko ni narobe nič, mora pa nujno vsebovati vsebinske elemente izboljšanja. Govorim o konkretnih predlogih, ki so osnovani na potrebah državljanov. Še vedno verjamem, da bi v primeru mojega vodenja ljudem ponujali vsebinski program, ki bi ga lahko začeli izvajati, ne da bi se pri tem usmerjali v (populistično) kritiziranje drugih strank. Kar se tiče kritike vlade, je ta tudi v mojem primeru prisotna.”

Moti me, da parlamentarna večina praktično ne upošteva predlogov opozicije, pa naj si gre za pakete ukrepov za omilitev posledic pandemije ali sprejemanje proračuna. Za našo poslansko skupino lahko z gotovostjo trdim, da gre za konstruktivne predloge, ki niso niti malo populistični. Naša odgovornost je, da v teh prelomnih časih podajamo odgovorne predloge, na vladi in koaliciji pa je, da omenjene predloge obravnava odgovorno. Vsi skupaj pa se moramo naučiti odgovornega vladanja, ko se znajdemo v poziciji moči.

Iskreno si želim, da iz te krize zakorakamo močnejši, a to bo možno le s sodelovanjem pozicije in opozicije. Če kdaj, je sedaj čas za dejanja in ne politikantstvo. Menim, da to od nas pričakujejo državljanke in državljani, v dobro katerih moramo delovati.”

S strani opozicije vedno pogosteje letijo kritike na delovanje vlade, kar se tiče virusa. Med drugim, da ji je virus ušel izpod nadzora. Kako pa vi ocenjujete to?

Moj odgovor bom bolj usmeril na evropsko raven, ker bi bilo o virusu, ki je globalni in ne samo slovenski problem, govoriti nekoliko zgrešeno. Virus je vse sfere družbe postavil pred preizkušnjo, ki jim naše generacije niso bile priča še nikoli. Govorim o zdravstvenih sistemih, političnih sistemih, ekonomski sferi, finančnemu sektorju in družbi sami. Dejstvo je, da je virus grobo razgalil nekatere sistemske pomanjkljivosti, o katerih se je govorilo bolj malo ali pa so določene skupine na to opozarjale, pa se jih ni upoštevalo dovolj resno. Kontrolirati situacijo, v kateri se virus piri tako hitro, je izredno nehvaležno delo. Stopnja odgovornosti je skoraj nepredstavljivo visoko. Tvoje odločitve imajo lahko negativne ali celo usodne posledice za naše najstarejše, morda celo za otroke.”

Sam ne bi rekel, da so stvari ušle izpod nadzora, bi pa si upal dejati, da nekateri ukrepi očitno ne delujejo. Države so tukaj pokazale (pre)malo sodelovanja, ker so k reševanju problema pristopale posamično. Vsaka ima svoje »oranžne« in »rdeče« sezname, ponekod so šole odprte, drugod so zaprte restavracije in nakupovalni centri. Države se zagotovo trudijo, da bi se stanje prevrnilo v neko normalo, a bo to čedalje težje. Čas tukaj zagotovo ni zaveznik. Velik problem vidim v izgubljanju delovnih mest, izpadu šolskih dni in potencialnih psiholoških pritiskih, ki jih bo s sabo prinesla morebitna gospodarska kriza. Države v Evropi vsaj do danes niso predstavile konkretnih izhodnih strategij in tudi po več mesecih se zdi, da marsikje tavajo »na slepo«. Bodo ljudje sploh še imeli zaupanje v vlade, če jim kmalu ne bodo ponudili konkretnih rešitev?

S strani stroke in vladajočih pogosto slišimo, da ukrepov ne upoštevamo v zadostni meri. Kaj pa bi bilo po vašem mnenju potrebno storiti, da bi ljudje spoštovali ukrepe?

“Treba je pridobiti zaupanje državljanov in državljank. V kolikor imajo vlade že v štartu probleme z zaupanjem v njihovo delo, je iluzorno pričakovati, da bodo ljudje kakršenkoli program sprejeli za »svojega«. Zagotovo sem proti represiji in kratenju osnovnih človekovih ter državljanskih pravic. Ta situacija ne sme biti uporabljena za omejevanje naštetega. Treba je naprej iskati rešitve. Države se morajo povezovati med seboj. Stroka se mora usmeriti k razvijanju cepiv ali zdravil. Politika pa mora delovati v korist državljank in državljanov. Vsi lahko odiramo svojo vlogo. Tukaj imam v mislih politiko, gospodarstvo, medije, zdravstvo in posameznike. Problematika je skupna in skupno jo je potrebno reševati.

Imate kakšno konkretno rešitev, predlog, kako bi vi zajezili virus?

Zagotovo nisem strokovnjak na tem področju. Pravzaprav sem laik. V današnjem času je skorajda sramotno odgovoriti z besedno zvezo »ne vem«. Pa bi morda bilo bolje, če bi marsikdo v teh časih z iskrenim priznanjem nepoznavanja problematike prostor prepustil tistim, ki se na to ali ono spoznajo. Tako bi lahko pripravili še boljše predloge. Občasno se pokaže slabost demokracije kot sistema. Nimam težav s tem, da lahko vsak pove svoje mnenje. Tudi to, da lahko uveljavlja svoj interes mora biti zagotovljeno. Se pa ne strinjam z dejstvom, da se je povsem izgubil občutek za odgovornost. Preveč je ljudi, ki se ne zavedajo, da lahko imajo njihove besede ali dejanja resne posledice. Še več. S tem lahko celo ovirajo ali zaustavijo dobronamerne ukrepe. Če se že kdo nameni ponujati rešitev, s kritiko, da nekdo drug dela narobe, naj sočasno predstavi alternativo.”

Precej kritik leti tudi na račun zdravstva. Kako komentirate trenutno stanje v slovenskem zdravstvu?

Če kaj, potem moramo zdravstvo v teh časih pohvaliti. Izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so zaposleni v zdravstvu, da z neverjetnimi napori, fizičnimi in psihičnimi, skrbijo za naše zdravje. Dnevno se izpostavljajo za nas. To pa so ljudje, ki imajo svoje družine. Svoje otroke. Svoje sorodnike. Prijatelje. Zdravstveni sitem v naši državi zagotovo ni idealen in ponekod se kažejo malo večje pomanjkljivosti. Zagotovo pa ni slab. Treba se je potruditi, da omenjene pomanjkljivosti odpravimo in sistem še izboljšamo. Srčno upam, da se zaradi koronakrize ne bo zanemarjajo drugih bolezni in da zdravje naših obolelih državljanov zaradi tega ne bo še slabše. Bojim se, da bo do tega prihajalo, a verjamem, da se dajo stvari izboljšati.”

Za Slovence je pogosto slišati, da radi nergamo in smo pogosto proti vsemu, pa naj si bo stvar dobra ali slaba. Se strinjate?

“Osebno kritike nikoli nisem jemal, kot nekaj slabega, dokler gre za konstruktivno kritiko. Ne bi se strinjal, da smo Slovenci nergavi in da nasprotujemo vsemu. Ko gre človek med ljudi, spozna, da imamo zares čudovite, pogumne, srčne, ambiciozne, inovativne in predane ljudi. Govorim o delavcih v tovarnah, medicinskih sestrah, zdravnikih, čistilkah, kmetih, avtomehanikih, raziskovalcih, učiteljih, trgovkah, kuharicah, upokojencih ter mladih. Nekoliko pogrešam vseprisoten državljanski ponos. Skupno vizijo. Angažiranost, da lahko prestopimo regijske meje in skupno državo usmerimo proti jasno zastavljenim ciljem. Delno odgovornost za takšno stanje nosi tudi politika. V našem prostoru manjkajo močne politične osebnosti in kvalitetne vsebine. V času samostojne države smo se prevečkrat ukvarjali s preteklimi in polpreteklimi vprašanji, prevečkrat pa so določeni posamezniki lastne interese postavljali pred interes države.”

V javnosti ste že večkrat omenili, da uporabljate aplikacijo “Ostani zdrav”. Jo priporočate tudi ostalim?

Vsak od nas se mora obnašati odgovorno do sebe in drugih, upoštevati predpisane ukrepe in prispevati k temu, da virus čimprej zajezimo. Kamenček v mozaiku je tudi aplikacija “Ostani zdrav”, ki jo, kot rečeno, sam uporabljam že nekaj časa in to priporočam tudi drugim. Z uporabo te aplikacije nimam težav. Sem pa v pogovoru z nekaterimi državljani in državljankami slišal, zakaj so do tega nezaupljivi. Dokler je uporaba aplikacije stvar izbire posameznika, to globoko spoštujem.

Da ne bova debatirala samo o koronavirusu. V DZ ste v teh dneh potrjevali tudi proračuna za prihodnji dve leti, pri glasovanju ste bili vzdržani, kako to?

“V razpravi pri potrjevanju proračuna sem sodeloval aktivno in že na sejah podal svoje argumente, zakaj sem se pri glasovanju vzdržal. Trenutna situacija je preveč nestabilna, da bi lahko potrjevali proračun za leto 2022. Osebno menim, da obstaja preveč neznank. Ne ve se, kakšna bo gospodarska rast in kakšni bodo globalni ekonomski trendi. Ko bomo enkrat uspešno premagali krizo, ki jo povzroča virus, se bomo lahko lažje odločili za prednostna področja.

Predlagali ste tudi, da bi država zagotovila sredstva za tako imenovane “bele lise” za Koroško? Pred tem pa je že bil objavljen razpis za izgradnjo širokopasovne internetne infrastrukture, na katerega se ni prijavila nobena koroška občina. Zdaj pa predlog, da to reši država?

“Že nekaj let opozarjam, da so na nekaterih občinah v RS kadrovsko »podhranjeni«. Predvsem v manjših občinah primanjkuje kadra, ki bi bil sposoben speljati večje projekte. V preteklem obdobju nismo uspeli z regionalizacijo države in posledice čutimo tudi zaradi tega. Nimamo projektnih pisarn, ki bi konkretneje pristopile k reševanju razvojnih prioritet regij ter občin. Nikakor ne moremo mimo dejstva, da je v Sloveniji še vedno preveč prisotno nesodelovanje. Nismo še naredili miselnega preskoka, da lahko z napredovanjem sosednje regije ali občine napredujemo tudi sami.”

“Spomnim se, na to temo pa sem prebral tudi nekaj člankov, da je bila Slovenija pred 20-imi leti med vodilnimi državami na področju IKT. Imeli smo dobro omrežje, zadovoljive tehnologije in digitalno pismenost. Zaradi izredno hitrega razvoja te panoge, pa zdaj statistike kažejo, da smo povsem pri repu med državami EU. Naše omrežje je zastarelo, institucije uporabljajo zastarele tehnologije, digitalna pismenost pa je občutno slabša. Pravzaprav je žalostno, da imamo leta 2020 v državi še vedno velika območja, kjer nimajo dostopa niti do osnovnega internetnega signala.

Za konec pa se še enkrat dotakniva aktualne vlade. Ali v kratkem pričakujete njen “padec”?

“To je ena izmed tistih tem v politiki, ki jo je vedno nehvaležno napovedovati. Poudaril bi, da sem zagovornik mandatov, ki se izpeljejo v celoti. Če se nekomu izkaže zaupanje za določen mandat, naj v tem času dela dobro. Vsak padec vlade pomeni v demokraciji kolektiven neuspeh. Volivke in volivci imajo z vsakimi volitvami priložnost, da si izvolijo predstavnike, ki bodo delovali v njihovo dobro. V kolikor se mandat izpelje do konca, gre praviloma za relativno uspešno delo.”

“Nekoliko skrbi dejstvo, da je tudi v Evropi čedalje več primerov, ko vlade svojih mandatov ne izpeljejo do konca. Vse preveč je afer, korupcije, populizma, hujskaštva in praznih obljubOsebno pogrešam konkretne vsebine, ki bi orisale jasno sliko identitete. Kam gremo? Kakšni so naši cilji do leta 2030? Katera področja bomo razvijali prednostno? Padec vlade v teh časih, bi bila izredno nehvaležna situacija za vse državljane. Glede na to, da so se v mandatu te vlade pojavile precejšnje napake, tako na področju izvrševanja politik, kot tudi na področju komuniciranja, kjer se namesto iskanja rešitev posvečajo obračunavanju z drugače mislečimi, pa me ne bi presenetilo, če ta vlada (raz)pade v naslednji tednih ali mesecih.”

Priča smo neprimerni retoriki in prepogostemu ustrahovanju. Vladi bi moral biti cilj, da svoje državljane v teh negotovih časih pomiri, pozitivno spodbuja, namesto tega pa smo dnevno priča kaotičnemu podajanju informacij, kar še dodatno zbuja nezaupanje v odločitve odločevalcev. Ob koncu vsakega mandata tudi volivke in volivci vrednotijo, kaj je bilo storjeno prav in kaj ne, vse skupaj pa nato izrazijo na naslednjih volitvah.”

Vodilni pobudnik KUL dr. Jože P. Damijan je pred dnevi ocenil, da so možnosti za novo vlado precejšnje, več kot 70-odstotne. Se strinjate z njegovo napovedjo?

“Sam ne sodelujem v nobenih pogovorih, ki jih vodi pobudnik omenjene iniciative. Torej ne morem podati resnega mnenja o možnostih sestave nove koalicije. Smatram pa, da je dr. Damijan resen strokovnjak. Slovenija si v teh prelomnih trenutkih zasluži najboljšo možno vlado, ki bo pozornost v celoti namenila reševanju zdravstvene krize in posledic, ki jih Covid-19 ima na gospodarstvo, izobraževanje, kulturo oziroma našo družbo kot celoto.”

Bom dodal še povsem osebno noto. Če bi mi nekdo v tem trenutku namenil to izjemno odgovornost, bi čutil nekaj strahu in izjemno mero spoštovanja do take velike naloge. Vsekakor ne bi čutil zadovoljstva v smislu, da sem zadovoljil svoje osebne ambicije. Pričakujem, da vsi, ki v tej državi nosijo odgovornost, pa naj bo to v vlogi predsednika vlade, ministra ali poslanca, začutijo nekaj strahospoštovanja in ogromno odgovornost. Ljudje so dejansko odvisni od naših odločitev in prostora za napake ni.”

Hvala za vaš čas in pogovor ter uspešno na nadaljnji politični poti.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.