Podnebne spremembe eden največjih izzivov za prihodnost človeštva

93324765_2531316280414331_672288142761394176_n

Svetovni dan Zemlje zaznamujemo vsako leto 22. aprila vse od leta 1970, letos praznujemo že 50. leto zapored.

Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi. Podnebne spremembe veljajo za najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu.

Ob obletnici pa bo tokratni svetovni dan Zemlje poseben tudi z drugega vidika. Običajno so po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice … Letos pa so številne države z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke. Tako so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja – prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ministrstvu za okolje in prostor so poudarili, da so podnebne spremembe “eden največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje”.

SURS pa je ob tej priložnosti pripravil izbor nekaterih pomembnejših podatkov, povezanih s to tematiko.

20 % emisij toplogrednih plinov iz gospodinjstev

Stroka ugotavlj, da so emisije toplogrednih plinov glavni razlog za podnebne spremembe, katerih učinki so že vidni. V Sloveniji izpustimo v zrak letno okoli 20.000 kiloton (kt) emisij v ekvivalentu CO2. Največ te količine, približno 80 %, izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
(po SKD), okoli 20 % pa iz gospodinjstev.

V letih po letu 2008, tj. med gospodarsko krizo, je količina emisij toplogrednih plinov postopoma upadala, od leta 2014 pa se zopet povečuje.

FOTO: SURS

V emisijah toplogrednih plinov največ CO2

Poznamo več toplogrednih plinov. Najbolj znan je ogljikov dioksid (CO2), od drugih pa so najbolj razširjeni metan, didušikov oksid in plini iz skupine F-plinov. Učinki naštetih toplogredni plinov so različni.

FOTO: SURS

Trend rasti emisij toplogrednih plinov v EU-28

Emisije toplogrednih plinov so se v letih gospodarske krize do leta 2014 tudi na ravni celotne EU-28 zmanjševale, nato so v času gospodarske rasti začele spet počasi naraščati. Kljub temu se je skupna letna količina emisij toplogrednih plinov v EU-28 v desetletju od 2008 do 2017 zmanjšala za 13,5 %, količina emisij na prebivalca pa za 15,3 %.

FOTO: STAT

V Luksemburgu največ emisij toplogrednih plinov na prebivalca

Članice EU-28 so v letu 2017 izpustile v zrak 4,6 milijona kiloton toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali povprečno 8,9 tone v ekvivalentu CO2 na prebivalca.

Količina emisij praviloma ustreza številu prebivalcev določene države (odvisna pa je tudi od razširjenosti industrijske proizvodnje in nekaterih drugih dejavnikov).

V letu 2017 je bila najvišja v Luksemburgu (16,7 t v ekvivalentu CO2), najnižja pa na Hrvaškem (6 t v ekvivalentu CO2).

V Sloveniji smo v letu 2017 izpustili v zrak 9,2 t toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca.

VIR: stat.si, STA

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije