Vlada bi ukinila 46 upravnih enot. Odzval se je župan Tomaž Rožen

Vlada načrtuje, da bi v vsaki od dvanajstih statističnih regij bila upravna enota, druge upravne enote pa bi postale izpostave teh upravnih enot.

Na informacije, da bi naj vlada ukinila nekatere upravne enote, se je odzval tudi župan Raven Tomaž Rožen, ki je na svojem Facebook profilu zapisal: “V javnosti je zaokrožila novica, da bo ukinjena Upravna enota Ravne na Koroškem. Menda obstaja delovno gradivo, ki je neuradno, toda točno. Storili bomo vse kar lahko, da se UE Ravne ne ukine in tudi ne slabi. Gre za pomembno državno izpostavo za celotno Mežiško dolino.”

Pri tem je še poudaril:Upravna enota Ravne na Koroškem je največja v Koroški regiji. Deluje v lastnih državnih prostorih, ki ji omogočajo širitev in boljše delovanje. Sposobna je prevzeti tudi dodatne širše naloge. Vse je odvisno od politične volje na DRŽAVNI RAVNI, kot je bilo v primeru Centrov za socialno delo (smo ga izgubili), Stanovanjskega podjetja Ravne (smo ga obdržali). Vsak pritisk na njih je dobrodošel.”

Potrudili se bomo, da preko političnih in strokovnih argumentov vplivamo na odločevalce, da Mežiška dolina obdrži pomembno institucijo, saj je to tudi element decentralizacije in razvoja naših krajev. Naj nas nehajo nenehno slabiti in naj raje krepijo državo tudi pri nas. Mežiška dolina je ponosen del naše države, naše domovine zato je to še toliko bolj žalostno,” je še zapisal.

Na ministrstvu za javno upravo zavračajo po njihovih navedbah zavajajoče informacije glede predvidene reorganizacije poslovanja in ukinjanja upravnih enot. V sporočilu za javnost so ponovno poudarili, da se dostopnost storitev za prebivalce ne bo zmanjšala in da upravnih enot ne ukinjajo.

Na navedbe županov in nekaterih strank se je sicer v torek ob robu novinarske konference že odzvala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in poudarila, da strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave in njegove manjše koordinacijske skupine sledijo temeljnemu načelu, da se ne zmanjša dostopnosti storitev, ki jih upravne enote nudijo strankam in podjetjem.

“V sodelovanju s predstavniki lokalnih skupnosti se sledi cilju kakovostnih, hitrejših in učinkovitih javnih storitev za vse, pa tudi k boljšim pogojem dela za vse javne uslužbenke in uslužbence. K temu bo največ doprinesla tudi vzpostavitev zalednega poslovanja na način, ki bo temeljil na zadostnem številu dodatno usposobljenih uslužbencev, ki se bodo prioritetno ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami,” so navedli.

Tako optimizirano poslovanje bi bila za stranke upravnih enot še dodatna izboljšava, saj je v interesu strank predvsem to, da bo njihova vloga v čim krajšem možnem času rešena, ne pa to, kako je organiziran sistem reševanja vlog v zaledju.

Kot je v torek povedala ministrica, je imenovala strokovni svet, ki je sestavljen zelo široko, iz predstavnikov občinskih združenj, županov, nevladnega sektorja, uradništva, torej predstavnikov državne uprave, tudi predstavnikov upravnih enot, gospodarske in obrtne zbornice. “Izhodišče vsega tega je, da se reorganizira delovanje upravnih enot na način, da se ne zmanjša dostopnost storitev, ki jih upravne enote ponujajo, tako ne za državljane kot ne za podjetja,” je pojasnila.

Ob tem je opozorila, da imamo 58 upravnih enot, kot je bilo v prejšnji državi občin, in te upravne enote so tako po velikosti kot obremenjenosti zelo neenake. Na upravnih enotah danes beležijo velike zaostanke, predvsem na področju obravnav enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev. Pri reorganizaciji poslovanja želijo po besedah ministrice vzpostaviti zaledno poslovanje, torej tiste storitve, ki se ne delajo pred strankami, temveč se postopki vodijo za mizo. Želijo jih reorganizirati na način, da dobijo dovolj tako kritične mase ljudi, ki bodo to lahko počeli, pa tudi znanja in vsega na enem mestu.

“Kaj to pomeni, koliko teh zalednih centrov bomo imeli in kakšni bodo ti zaledni centri, je danes mnogo prezgodaj govoriti, naloga strokovnega sveta pa je, da pripravi več možnih načinov, glede katerih se bomo potem odločali,” je povedala ministrica. Prve predstavitve rešitev pričakuje šele jeseni in takrat bodo iskali tudi politično soglasje glede teh podpornih služb.

Na upravnih enotah je po njenih besedah v tem trenutku zaposlenih skoraj 2400 javnih uslužbencev, njihova povprečna starost je približno 50 let. Pri tem je ministrica opozorila na težave z nadomeščanjem upokojitev, pa tudi z daljšimi bolniškimi odsotnostmi.

Preobremenjenost posameznih upravnih enot so za zdaj rešili s spremembo zakona o državni upravi, ki daje ministru dejansko možnost, da prerazporeja vloge med upravnimi enotami tja, kjer ocenjuje, da lahko vloge v razumnem roku tudi rešijo. “Prav v prejšnjem tednu sem 3000 vlog prerazporedila z Upravne enote Ljubljana po upravnih enotah po Sloveniji, v naslednjem tednu bom 1500 vlog prerazporedila z Upravne enote Maribor,” je napovedala.

Ministrica pričakuje, da ministru za javno upravo ne bo več treba prerazporejati vlog, “ker se bodo te vloge lahko zbirale po celi Sloveniji, ampak reševale pa potem na nekaj mestih po Sloveniji”.

Napoved ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da bo vlada reorganizirala upravne enote, je razburila tudi NSi. Menijo namreč, da je zmanjševanje števila upravnih enot popolnoma nepotrebno ter da je treba ta servis ljudem pustiti pri miru, posebno tistim, ki živijo na podeželju, saj bi sicer postali drugorazredni.

V SD so se na načrtovano reorganizacijo upravnih enot odzvali z besedami, da je zanje nesprejemljiva. Skupaj z župani bodo pripravili tudi poslansko pobudo ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik, s katero jo bodo pozvali, naj o reorganizaciji temeljito premisli. Opozarjajo, da je pri spremembah treba upoštevati lokalno okolje.

Vir: STA

1 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments
resnica
resnica
6 mesecev nazaj

BRAVO, vlada, le pogumno naprej. S tem se bo zmanjšala tudi korupcija pri izdajanju gradbenih dovoljenj in dovoljenja za bivanje.

Last edited 6 mesecev nazaj by resnica

Dogodki