Republika Slovenija je v fazi projektiranja, zagotavljanja zemljišč in v letu 2020 tudi v fazi izgradnje hitre ceste 3. razvojne osi od Velenja do Slovenj Gradca. Ob dokončanju hitre ceste Velenje – Slovenj Gradec bo celotni promet Mežiške doline proti Velenju in naprej potekal preko Kotelj v smeri hitre ceste, pri čemer bo izrazito obremenil Podgorsko in Celjsko cesto v Slovenj Gradcu. Zaradi tega želi Mestna občina Slovenj Gradec na južnem delu Slovenj Gradca zgraditi obvoznico, katera bi sprostila promet skozi mesto in tako povečala varnost udeležencev v prometu.
Povprečni letni dnevni promet bi na hitri cesti znašal 7.000 vozil dnevno, zato bi z izgradnjo 2,8 km dolge južne obvoznice skrajšali čas vožnje, izognili pa bi se tudi trem semaforiziranim križiščem in omejitvi hitrosti, ki je sedaj omejena na 50 km/h. Med drugim bi izboljšali tudi kvaliteto bivanja prebivalcem ob Podgorski cesti in prebivalcem blokovskega naselja ob Celjski cesti, saj bi tako zmanjšali hrup in prašnih delcev, ki nastajajo pri vožnji. Zmanjšali bi tudi prevozne stroške uporabnikov. Celotna vrednost operacije znaša nekaj več kot 6.133.000 €.
Časovna oddaljenost Slovenj Gradca od Ljubljane ali Maribora po obstoječem omrežju cest znaša več kot 70 minut. Oddaljenost do avtoceste (cca. 40 km) znaša več kot 40 minut tako v smeri A1 (Slovenija), kot v smeri A2 (Avstrija), kar je največ med vsemi mestnimi občinami v Sloveniji. Izgradnja 3. razvojne osi je tako nujna za večjo konkurenčnost koroškega gospodarstva, celotne regije in samega mesta. Z izgradnjo hitre ceste po Študiji variant iz leta 2008, bi se čas vožnje do avtoceste A1 zmanjšal iz trenutnih 45 minut na cca. 20 minut. Dostopnost Slovenj Gradca je kljub odličnemu strateškemu položaju med dvema prometnima koridorjema slaba zaradi neustreznih prometnih povezav.
Južna obvoznica bi naj potekala od rondoja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z nadvozom na hitro cesto in šla po obronkih gozdov skozi tri krožišča in se končala pri sedanjem križišču pri pokopališču, ampak v obliki krožišča. Predlog je na obravnavi pri DARS-u.
O projektu izgradnje južne obvoznice v Slovenj Gradcu so na 4. redni seji občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec razpravljali tudi svetniki in svetnice Mestne občine Slovenj Gradec.
Vesna Kozlar, podsekretarka za pripravo projektov je povedala: “Trasa hitre ceste na odseku Velenje jug – Slovenj Gradec jug gre po eni strani preko Otiškega vrha do mostu in bo navezovala Dravsko dolino, druga pa gre po levem delu in se bo navezovala na Vič in Avstrijo. Obe navezovalni cesti sta v Dravogradu. Gre za navezovalne ceste, in ne za obvoznice. Obe morata biti umeščeni v državni prostorski načrt na odseku Slovenj Gradec jug – Otiški vrh. To je pomembno, ker bo tako projektiranje kot izvedba teh dveh navezovalnih cest v domeni DARS-a, in celotnega projekta, tudi investicijsko in izvedbeno tretje razvojne osi, medtem ko naša navezovalna cesta oz. južna obvoznica ni umeščena v državni prostorski načrt in zato je kot taka upravičena, da se investira iz Evropskih sredstev in državnega proračuna, katerega nosilec je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Partner v tej operaciji je Mestna občina Slovenj Gradec in zato bi v enem deležu lahko dobila povrnjene stroške tako idejne zasnove, geodetskih posnetkov in vseh stroškov za spremembo občinskega prostorskega načrta.”
Kot je še povedala ga. Kozlar, obstajajo tudi tveganja operacije. Možno je, da dogovora v regiji glede črpanja EU sredstev ne bo, da DARS v celoti zavrne predlog Idejne zasnove za pridobitev projektnih pogojev trase južne obvoznice, DRSI pa tako predlagane operacije ne uvrsti v Načrt razvojnih programov proračuna Republike Slovenije.
Franc Pečovnik, predsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe predlaga pokriti del obvoznice: “Smo enotnega mnenja, da južno obvoznica v Slovenj Gradcu nujno potrebujemo. Predlagali smo, da južno obvoznico pod pokopališčem v Starem trgu do toplarne zgradijo v pokritem okopu. S tovrstnem načinom ne bi toliko zmanjšali kvalitete življenja v bližnjih naseljih na tem območju.”
“Izgradnja hitre ceste je nujno potrebna.” – g. Janez Potočnik, Odbor za urejanje in gospodarjenje s prostorom
Enakega mnenja je tudi g. Janez Potočnik, predsednik Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom: “Izgradnja južne obveznice je nujno potrebna, saj bodo s tem omogočen dostop do hitre ceste tretje razvojne osi preko obvoznice, ne preko Podgorske ceste in Podgorja ter Celjske ceste znotraj mesta Slovenj Gradec. Hkrati smo predlagali, da se od pokopališča v Starem trgu do toplarne obvoznica zgradi v pokritem okopu. Poudarili smo, da morajo strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec dosledno izvajati vse aktivnosti in narediti vse potrebno, da se časovnica izgradnje južne obvoznice ne bi premaknila v kasnejši čas.”
“Potrebno je opozoriti tudi na varnost.” – dr. Peter Pungartnik, Odbor za razvoj podeželja, kmetijstvo in gospodarstvo
Dr. Peter Pungartnik iz Odbora za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo meni: “Južna obvoznica je ena od najpomembnejših cest, ki jih mestna občina v tem obdobju potrebuje. Navezujemo se na problematiko, ki se pojavlja v zvezi z izgradnjo hitre ceste oz. razvojne osi, v tem smislu, da v kolikor bomo zagotovili izgradnjo južne obvoznice, na nek način zasledujemo dolgoletno odločitev o izgradnji hitre ceste in njeni umeščenosti v prostor. Zagotovljena bo tudi večja varnost na Podgorski oz. Celjski cesti. Vemo, da imamo na tem območju kar nekaj šol in ostalih ustanov. Že danes se ukvarjamo s problematiko varnosti, se pravi, ne samo s frekvenco prometa, potrebno je opozoriti tudi na varnost.”
Mag. Boris Raj iz Liste Borisa Raja se strinja, da je obvoznica nujno potrebna: “Obvoznica je potrebna zaradi tega, ker že imamo umeščeno hitro cesto. Imamo dva razloga: en je ta, ki se veže na izvoz Podgorje, in tam preti potencialna nevarnost ali pa možnost, da bo pri izvozu in obratno povzročalo težave v bivanju in sploh komunikaciji prometa na območju Podgorja in povezave s Slovenj Gradcem. Temu se moramo izogniti. Druga stvar pa je, da izračuni prometa Obremenitev izračuna naših cest na Celjski cesti in povezava Šmartno in obratno, Ravne in naprej, kažejo že sedaj, da je nujno potrebno ta naseljena območja razbremeniti prometa.”
