“Mi želimo, da se naredi boljše kot prej, oni pa si to boljše predstavljajo manj kot mi boljše,” je za STA dejal župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, ki je na to opozoril tudi na nedavni izredni seji občinskega sveta. Glede omenjenih usmeritev je bil kritičen tudi župan Občine Prevalje Matic Tasič, ki je za STA nedavno dejal, da če bodo naredili dela tako, da bo vzpostavljeno stanje kot pred ujmo, to ne pomeni izboljšanja stanja in večje varnosti pred poplavami.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so v odzivu za STA poudarili, da z ničemer ne želijo ovirati obnove po poplavah. “Z dopisom zgolj pojasnjujemo veljavne predpise, z namenom, da se vprašanja razrešijo že v fazi priprave dokumentacije in ne šele v fazi izvedbe, ko bi bili problemi za nekatere občine težko ali nerešljivi. V kolikor občine želijo vlagati v razvoj, jim to z ničemer ni onemogočeno,” so navedli.
V dopisu občinam pa so pojasnili tudi, da so na podlagi opravljenih regijskih obiskov, ugotovitev iz pregledov dostavljene projektne dokumentacije ter opravljenih posamičnih sestankov z občinami ugotovili, da imajo občine zelo različno razumevanje, kaj pomeni obnova poškodovanega objekta po naravni nesreči, kot tudi, kaj je pravna podlaga in kateri so upravičeni stroški pri obnovi iz naslova prejetih ali pričakovanih sredstev državnega proračuna za obnovo.
Usmeritve v dopisu so bile po navedbah ministrstva potrebne tudi zaradi ugotovitev državne tehnične pisarne, da projektna dokumentacija, ki jo občine dostavljajo v pregled in potrditev, ni izdelana na zadovoljivi ravni, ki bi omogočila kvalitetno izvedbo obnove.
Med drugim ministrstvo pri zahtevnejših sanacijah priporoča, da državna tehnična pisarna sodeluje že v fazi priprave projektne naloge za pridobitev potrebne projektne dokumentacije za izvedbo.
“V primerih, ko projektna dokumentacija vsebuje ureditve, ki presegajo dela, potrebna za odpravo nastalih poškodb in vzpostavitev v prejšnje funkcionalno stanje, tovrstni stroški niso upravičeni v okviru dodelitev sredstev državnega proračuna za obnovo, temveč bodo breme občine,” je med drugim še zapisano v usmeritvah. Navedeno je tudi, da so neposredni strošek občine tudi morebitne nadgradnje in modernizacije objektov, ki niso posledica nujne izvedbe zaradi sedaj veljavnih standardov.
Za začetek izvedbe sanacijski del po avgustovski ujmi je ministrstvo za naravne vire in prostor lansko jesen občinam na podlagi predhodnih programov za odpravo posledic ujme izplačalo 218,6 milijona evrov predplačil. S temi sredstvi so nato občine pristopile k pripravi projektov in letos nekatere tudi že k izvedbi nekaterih del, predvsem pri sanaciji cest in plazov.
Med prvimi, ki so sredstva prejele, je bila tudi Občina Ravne na Koroškem, ki je 13. oktobra lani na račun prejela 14,6 milijona evrov. Od tega je doslej porabila manjši del, in sicer za projektno dokumentacijo, medtem ko se dela na nobenem od prvih 31 predvidenih projektov še niso začela.
Kot je župan Rožen še povedal ob robu redne seje občinskega sveta minuli teden, je rok za porabo teh sredstev podaljšan do konca letošnjega leta. “Na tem bomo delali, imamo pa glavni problem, da nimamo še potrditev na državni tehnični pisarni, kamor smo oddali 24 projektov,” je dodal župan.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor medtem tudi na podlagi podatkov občin sestavljajo državni program odprave posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov. Kot so pojasnili, je priprava programa v zaključni fazi.
Vir: STA
