Odbor DZ o morebitnih dodatnih ukrepih za pomoč gostinstvu in turizmu

Odbor DZ za gospodarstvo je danes razpravljal o ukrepih za pomoč gostinstvu in turizmu v epidemiji. Koalicija je poudarjala ustreznost ukrepanja v danih možnostih, opozicija se je spraševala o učinkovitosti in pravočasnosti. Predstavniki panoge so pozvali k dodatnim, prilagojenim ukrepom.
158872420_380553633047520_2096596616024363560_n

Odbor je na predlog koalicije vladi priporočil, naj takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale, primarno omogoči odpiranje turizma in gostinstva, naj si še naprej prizadeva za zagotavljanje dodatne pomoči panogi ter naj preuči primere dobrih praks odpiranja turistične in gostinske dejavnosti v drugih državah EU in sprejme primerljive in strokovno utemeljene ukrepe na tem področju.

Gospodarskemu ministrstvu je priporočil, naj si z namenom okrevanja in tujim potrošnikom dostopnejše ponudbe prizadeva za bolj enoten in predvidljiv režim prehajanja notranjih in zunanjih meja EU. Ministrstvo in službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je pozval, da pospeši aktivnosti za izvedbo 36,2 milijona evrov vrednega drugega javnega poziva za sofinanciranje obratovalnih stroškov mikro, malih in srednjih podjetij v gostinstvu in turizmu.

Odbor je tudi ugotovil, da so turistični boni odločilno prispevali k reševanju lanskoletne turistične sezone z bistvenim povečanjem domače turistične potrošnje ter da so bili doslej sprejeti ukrepi za pomoč gostinstvu in turizmu učinkoviti in pravočasni ter da so pomembno prispevali k ohranitvi delovnih mest in preprečili množična odpuščanja v teh dveh panogah, ki ju je epidemija najbolj prizadela.

Sprejeta sta bila predloga sklepov LMŠ, da odbor vladi priporoča, naj podjetjem, ki so bila od 13. marca 2020 zaprta, omogoči pomoč v obliki enkratnega nadomestila izpada prihodka z upoštevanjem obdobja zaprtja dejavnosti in naj prouči možnost subvencioniranja izplačila regresa tistim subjektom, ki ne smejo opravljati dejavnosti.

Predstavniki delodajalcev v dejavnosti so pozvali k specifičnim ukrepom v devetem protikoronskem zakonu. Za dosedanje ukrepe so hvaležni, menijo pa, da bi bilo treba spremeniti pogoje, saj je veliko subjektov ostalo brez pomoči. Med drugim predlagajo znižanje DDV za panogo, 100-odstotno nadomestilo plače za čakanje na delo, višji delež kritja stroškov, spodbudo v višini pet odstotkov predlanskega prometa, podaljšanje moratorija na odplačilo posojil še za 12 mesecev in razširitev veljavnosti turističnih bonov na druge segmente, ne le na nastanitev.

Predvsem bi želeli vnaprej vedeti, na katere ukrepe lahko računajo in kako dolgo ter okvirno kdaj se bodo odprle nastanitve, da lahko pripravijo objekte in lahko začnejo s trženjem, predvsem v tujini.

Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec je opozorila, da so številni odpuščeni delo našli v drugih dejavnostih – kar bi lahko pomenilo, da bo ob poskusu zagona pomanjkanje ustreznih izkušenih delavcev.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je predstavil podatke o upadu v panogi in doslej sprejete ukrepe ter med drugim navedel, da je država člani panogi namenila 312 milijonov evrov nepovratne pomoči, za letos je predvidenih še okoli 320 milijonov evrov. Napovedati, kdaj se bodo lahko dejavnosti odprle, je nemogoče, saj bo to odvisno od epidemiološke slike, je dejal in podal podatke o zaprtju tudi po drugih državah, ki imajo precej boljše epidemiološko stanje. Dialog o ukrepih teče, je zagotovil, na ministrstvu spremljajo razmere in proučujejo prilagoditve ukrepov.

Zajc pričakuje, da se bodo turisti odločali za bližnje destinacije in individualna doživetja, kar lahko Slovenija izkoristi. Slovenska turistična organizacija (STO) se je temu že prilagodila in izvaja promocije na bližnjih trgih, je povedala Ana Savšek iz STO.

Ali se ‘hecate’?” je bil večkrat ponovljen odziv iz opozicije na predlog sklepa koalicije, da je bila pomoč gostinstvu in turizmu učinkovita in pravočasna ter da je pomembno prispevala k ohranitvi delovnih mest. Če bi bila, panoga namreč ne bi bila v takšnih težavah, je bila kritična opozicija, koalicija pa je zagovarjala sprejete ukrepe, ki da so rešili veliko podjetij in delovnih mest.

Edvard Paulič (LMŠ) je poleg omenjenih dveh sklepov, ki sta bila sprejeta, med drugim predlagal tudi, naj se za eno leto podaljša možnost moratorija na odplačilo posojil, naj se zagotovi, da se ukrepi aktivne politike zaposlovanja in pomoč po interventnih zakonih ne izključujejo, in naj država subjektom, ki prostorov ne najemajo pri državi ali občinah, ampak pri drugih pravnih osebah krije stroške najemnine.

Soniboj Knežak (SD) je bil zadovoljen, da so lahko slišali mnenja iz panoge, in napovedal, da bodo preklicali zahtevo za sklic seje na isto temo, ki bi bila prihodnji teden. Marko Bandelli (SAB) je vladne ukrepe označil za “fiasko” resornega ministra. Poudaril je, da zaradi postavljenih pogojev mikro in mala podjetja niso bila deležna državne podpore. SAB je neuspešno predlagala, da bi država gostincem povrnila stroške zalog, ki jim je med zaprtjem v drugem valu pretekel rok uporabe.

Katerakoli vrednost finančne pomoči bo prevelika in premajhna, odvisno od perspektive,” je Robert Polnar (DeSUS) razpravljal o tem, ali zagotoviti dodatno pomoč. Navedel je podatke o tem, koliko denarja je bilo namenjenega posameznim ukrepom, ter o realizaciji državnega proračuna za člani in pričakovanjih za letos ter se vprašal, kakšen je še fiskalni prostor za ukrepanje. Menil je, da je na mestu povečevanje kupne pomoči in se pri tem zavzel za to, da bi za turistične bone namenili več sredstev in razširili nabor storitev, za katere se lahko uporabijo.

Tudi Gregor Perič (SMC) se je vprašal se je, koliko še nameniti za pomoč, in pri tem poudaril, da se je treba osredotočiti predvsem na ohranjanje delovnih mest. Glede primerjave z drugimi državami, npr. Avstrijo, je dejal, da je treba upoštevati, kakšen je BDP oz. moč gospodarstva. Ob pozivih k sproščanju ukrepov je poudaril, da mora biti predvsem varno, da se ne bi znova povečalo število okužb in bi prišlo do novega zapiranja.

Andrej Černigoj (NSi) se je glede nadaljnjega ukrepanja zavzel za razmislek o znižanju davka na dodano vrednost (DDV) v panogah, ki so najbolj prizadete. Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je zavrnila očitke opozicije, da so ukrepi niso bili pravočasni in učinkoviti, in dejala, da bi se marsikatero podjetje brez pomoči zaprlo.

Nataša Sukič (Levica) je menila, da bi morali imeti razpravo o stanju po panogah že veliko prej ter da bi morali zagotoviti 100-odstotno nadomestilo plače za čakanje na delo in predvsem 100-odstotno nadomestilo v primeru bolniške odsotnosti zaradi okužbe s koronavirusom, saj da ljudje hodijo bolni na delo in se epidemija širi. Meira Hot (SD) je dejala, da bi morala vlada predstaviti terminski načrt, kdaj bodo lahko začeli turistični delavci ponovno delati, saj da se dejavnosti, kot je hotelirstvo, ne da zagnati z danes na jutri.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.