Konec marca letos so stekla pripravljalna dela na še dveh od skupno osmih sklopov na 17,4-kilometrskem odseku hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem. Da bi krajane seznanili s čim več informacijami v zvezi s 30-mesečno gradnjo od uvedbe v dela, je bil včeraj organiziran zbor krajanov krajevne skupnosti Škale-Hrastovec, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki krajevnih skupnosti Konovo in Stara vas.
V nabito polni dvorani gasilskega doma v Škalah je predsednica krajevne skupnosti Škale-Hrastovec Petra Bevc izpostavila, da je obstoječa državna cesta Velenje-Slovenj Gradec, ki preči njihov kraj, v katastrofalnem stanju in da se je stanje te ceste poslabšalo z začetkom gradnje sklopa tretje razvojne osi Gaberke, kjer so sicer dela že končana.
Predvsem je problematičen odsek ceste skozi dolino, ki poteka mimo hiš, kjer je tudi šolska pot, cesta nima nobenega prehoda za pešce, povsod tudi ni pločnikov, je povedala Bevc. Krajani zato zahtevajo, da država in vsi drugi odgovorni pristopijo k reševanju ureditve te ceste, da bo v času, ko se bo v njihovi bližini najbolj intenzivno gradila hitra cesta, ta prometnica varna za vse udeležence v prometu.
“Mi si hitre ceste nismo želeli, nismo si želeli, da preseka naš kraj in da jo imamo na območju, ki je že tako degradirano. Želimo si vzdržnost v času gradnje, nujno je treba pristopiti h gradnji pešpoti, naši otroci imajo pravico varno hoditi v šolo,” je med drugim dejala predsednica tamkajšnje krajevne skupnosti. Krajan Škal Jože Ržen pa je napovedal tudi možnost zapore glavne ceste, če ne bodo pred začetkom intenzivne gradnje zagotovili ustrezno in varno obstoječo cesto.
Povsem konkretnih zagotovil o tem na zboru krajanov niso dobili, je pa državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh dejal, da je zaradi izgradnje tretje razvojne osi povečan promet tovornih vozil in da nastaja škoda na državnih cestah ter da se na ministrstvu tega zavedajo.
“Vedeti moramo, da bo naše okolje zaradi gradnje obremenjeno, kvaliteta bivanja zdaj ne bo boljše, je pa dejstvo, da smo si tretjo razvojno os želeli in da bomo morali nekaj časa potrpeti,” pa je zbranim dejal velenjski župan Peter Dermol, ki je bil na zboru krajanov kratek čas v uvodnem delu srečanja, ki ga je sicer vodil direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori.
Se je pa župan zavzel, da se v času gradnje hitre ceste na območju velenjske občine v koordinacijo vključijo tudi predstavniki občine z namenom, da bodo lahko občane o dogajanju v zvezi z gradnjo, o poteku del in zaporah cest pravočasno obveščali. Že uvodoma pa je ponovil že znano nezadovoljstvo s potrebnimi sanacijami državnih cest, saj se te po njegovih besedah v zadnjih letih na območju velenjske občine niso izvajala, zato pričakuje, da bo država do tega spremenila odnos.
Na zboru krajanov so podrobnosti v zvezi z gradnjo omenjenih dveh sklopov tretje razvojne osi predstavili predstavniki Darsa, družbe DRI in predstavnika Strabaga, ki je izvajalec del. Med drugim so povedali, da se bo na podlagi posnetka stanja spremljalo stanje cest, ki jih bodo uporabljali za transportne poti, da bodo vse načrtovane zapore usklajene z mestno občino, prav tako so predvideni monitoringi hrupa.
Pogodbena vrednost del za oba sklopa je 55,45 milijona evrov (brez DDV).
