Iz poročila o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 je razvidno, da so skupaj prejeli skupno 2766 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha, pri čemer je bilo s tem cepivom v tem obdobju opravljenih najmanj 630.000 cepljenj. Prijav, ki so jih klasificirali kot resne, je bilo 53, kar predstavlja 1,9 odstotka vseh posredovanih prijav.
Kot so na NIJZ navedli v poročilu, je pri šestnajstih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji prišlo do smrti po cepljenju. Za pet primerov je komisija pri ministrstvu za zdravje zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni verjetna. Ostali primeri pa so še v fazi preiskav. Tudi pri osmih prijavah resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha, ko je bila potrebna hospitalizacija, je bila povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni bila verjetna. Nekaj primerov, ko je bila potrebna hispitalizacija, je še v fazi zbiranja podatkov.
S cepivom Moderne so izvedli najmanj 104.000 cepljenj. Prejeli pa so 140 prijav neželenih učinkov po cepljenju s tem cepivom, od tega so jih sedem klasificirali kot resne, kar predstavlja pet odstotkov glede na vse posredovane prijave. Pri treh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. Kot kaže, je bila v prvem primeru oseba cepljena v času inkubacije covida-19 in je zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Ostala dva primera pa sta še v fazi preiskave.
Poleg tega so prejeli še štiri prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna specialistična obravnava oz. hospitalizacija. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
S cepivom AstraZenece so izvedli najmanj 190.000 cepljenj. Prijav neželenih učinkov po cepljenju s tem cepivo je bilo 2355, 31 prijav oz. 1,3 odstotka so klasificirali kot resne. Pri štirih osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Ostali trije primeri so še v fazi preiskav.
Obravnavali so tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V dveh primerih povezava s cepljenjem ni verjetna, v enem je malo verjetna. V enem primeru pa je po cepljenju prišlo do alergične reakcije (urtikarije z otekanjem). Nekaj primerov, ko je bila potrebna hospitalizacija, je še v fazi zbiranja podatkov.
S cepivom Jenssen, s katerim se je cepljenje začelo najpozneje, so izvedli najmanj 15.000 cepljenj. Prijav neželenih učinkov po cepljenju je bilo 83, ena resna. V register neželenih učinkov so prejeli eno prijavo smrti zaradi težav s strjevanjem krvi, ki je bila v časovni povezavi s cepljenjem. Primer je še v fazi zbiranja podatkov.
Po ocenah Beovićeve verjetno kmalu možno cepljenje mladostnikov tudi v Sloveniji
Potem ko je Evropska agencija za zdravila (Ema) danes odobrila uporabo cepiva proti covidu-19 proizvajalcev Pzifer in BioNTech pri starih od 12 do 15 let, vodja slovenske strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović ocenjuje, da bi lahko kmalu začeli cepiti to starostno skupino tudi v Sloveniji. Podrobnosti morajo doreči pediatri.
“Pri nas kolegi pediatri pripravljajo smernice za uporabo, prioritete, verjetno bodo prioritete pri ranljivih,” je za STA povedala Beovićeva.
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je takšno odločitev Eme pričakovala. “Glede na to, da so v Združenih državah in v Kanadi podobno odločitev že sprejeli in da so rezultati študije, ki jo je Pfizer predložil, pravzaprav zelo jasni. Se pravi, da gre za dobro učinkovitost cepiva z minimalnimi neželenimi učinki, ki niso pogostejši kot v preostali populaciji, pravzaprav ni za pričakovati, da bi se Ema odločila drugače, kot so se odločili v ZDA in v Kanadi,” je dejala dopoldne na dogodku ob začetku kampanje Nalezimo se dobrih navad – cepimo se.
“Tako, da pričakujemo, da bo tudi ta odločitev pozitivna, kar pomeni, da se potem ponovno pri nas spremeni strategija cepljenja. Pač takšna je evolucija, gre za novo bolezen, gre za nove indikacije. Tako, da se potem vključi v cepilno strategijo skupina, od 12 do 18 let,” je dodala.
Mladostnikov zaenkrat še ne bodo obravnavali kot prednostno skupino za cepljenje. “Bodo postali prioriteta predvsem po tistem, ko se bodo začeli vračati v šolske klopi. Se pravi, da je nekje tendenca, da do septembra pocepijo populacijo srednješolcev in osnovnošolcev, ki so starejši od 12 let,” je pojasnila Logarjeva.
Kot so ob današnji objavi odločitve navedli v Emi, otroci omenjeno cepivo dobro prenašajo, kar se tiče stranskih učinkov, pa ni večjih skrbi.
Nemčija je napovedala, da bodo začeli cepiti otroke od 12. leta starosti 7. junija, potem ko bo Ema odobrila cepivo za to starostno skupino. ZDA in Kanada sta že pred tem odobrili to cepivo za uporabo pri otrocih te starostne skupine.
Pfizerjevo cepivo je bilo do zdaj v EU odobreno za starejše od 16 let. Pred dnevi je tudi ameriška farmacevtska družba Moderna napovedala, da bo na Emo v začetku junija vložila uradno prošnjo za odobritev cepiva proti covidu-19 za mlade v starosti od 12 do 17 let.
