Nesporazum glede izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah

  • Pixabay

Dodatek za delo v rizičnih razmerah bo izplačan, a ne takoj, saj večina bolnišnic nima zadostnih likvidnostnih sredstev, je danes dejal vladni govorec Jelko Kacin. Prepričan je, da je bil razlog za ostre odzive nesporazum. Glede morebitnega začetka sproščanja omejitvenih ukrepov pa je poudaril, da vlada še ni sprejela konkretnih odločitev.

Vlada je s pripravo prvega svežnja protikoronskih ukrepov po Kacinovih besedah hitela tudi zato, da bi se vsa nujna izplačila najbolj obremenjenim in ostalim upravičenim lahko izplačala že ob rednih izplačilih v začetku aprila.

“Za vsa ta izplačila smo pravočasno priskrbeli dovolj denarja. Ko bo zakon uveljavljen, bodo izvedena tudi izplačila skupaj s poračuni za nazaj,” je zagotovil. Pojasnil je, da bi najbolj obremenjeni dodatke sicer lahko prejeli že po obstoječi zakonodaji, ki pa omogoča izplačila v višini največ 65-odstotne urne postavke osnovne plače. “Prav zato je minister za zdravje predlagal, da se počaka na uveljavitev novega zakona, ki omogoča izplačila v višini do sto odstotkov,” je dejal.

Torkove ostre obsodbe priporočila ministrstva za zdravje Tomaža Gantarja z začetka meseca, naj zdravstveni domovi zadržijo izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, so po Kacinovem mnenju posledica nesporazuma. “Gre za šum v komunikaciji med ministrom za zdravje in tistimi, ki jim je minister želel pojasniti zadeve,” je dodal.

Pojasnil je, da večina bolnišnic nima likvidnostnih sredstev za izplačilo teh dodatkov, zato je treba počakati na sprejem interventnega zakona, saj bodo sredstva za izplačilo dodatkov zagotovljena iz proračuna.

Glede torkovih navedb premierja Janeza Janše o nadzorovanju virov okužb je zagotovil, da gre izključno za prostovoljno odločitev vsakega posameznika v samoizolaciji, da omogoči sledenje svojemu mobilnemu telefonu “izključno v geografskem smislu” in brez drugih posegov v zasebnost.

“Nikakor ne gre za sprožitev 103. ali 104. člena protikoronskega zakona,” je zagotovil. 103. člen se med drugim nanaša na pooblastila policije, 104. pa na kazenske določbe na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost.

Glede morebitne sprostitve ukrepov omejitve gibanja je Kacin poudaril, da vlada še ni sprejela konkretnih odločitev. O tem razpravlja danes na Brdu pri Kranju. “Pred velikonočnimi prazniki pa ne bomo sprostili ničesar,” je poudaril.

Na vprašanje, kakšno je sodelovanje vlade z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, je Kacin dejal, da bi si Slovenija želela hitrejši postopek za pridobitev soglasja na ravni EU in da bi pomoč, ki se jo naroča prek EU, prišla hitreje.

“Želeli bi si, da bi EU razumela, da Slovenija svojo pomoč namenja tudi tistim, ki so še bolj ogroženi, in da to ne sme postaviti pod vprašaj naših zaprosil za pomoč v okviru skupnega evropskega naročila. Želeli bi si več sodelovanja in hitrejše odzivanje,” je dejal. Trenutne razmere so po Kacinovih besedah priložnost za utrditev zaupanja v delovanje EU.

Ob tem se je zahvalil veleposlaništvom vseh članic EU, ki so pomagala pri vračanju slovenskih državljanov v Slovenijo. Dodal je, da je druge državljane z evakuacijskimi leti prepeljala tudi Slovenija. “Ta vzajemnost znotraj EU je hvalevredna,” je poudaril.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila