Nato bo vzpostavil štiri nove bojne skupine na vzhodnem krilu. Janša: Diplomatska misija v Kijevu bo na ravni odpravnika poslov in s polnimi pooblastili

Zveza Nato bo v odziv na rusko vojno v Ukrajini namestila štiri nove bojne skupine na vzhodnem krilu - na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, je danes v Bruslju napovedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Odločitev bodo v četrtek sprejeli voditelji zaveznic.
Janez Janša nova slika

Voditelji bodo po Stoltenbergovih pričakovanjih ojačali Natovo držo v vseh domenah z bistveno krepitvijo sil na vzhodnem krilu – na kopnem, v zraku in na morju. Prvi korak bo namestitev omenjenih štirih novih zavezniških bojnih skupin na Slovaškem in Madžarskem ter v Romuniji in Bolgariji.

Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja.

Stoltenberg je ob tem izpostavil, da je v okrepljeni pripravljenosti po vsem zavezništvu sedaj na sto tisoče zavezniških sil, v Evropi je 100.000 ameriških sil, 40.000 sil je pod neposrednim Natovim poveljstvom, večinoma na vzhodnem krilu.

Štiri nove bojne skupine so takojšnje ukrepanje Nata, ki pa načrtuje tudi dolgoročno prilagoditev novi realnosti, nastali z rusko invazijo Ukrajine. Voditelji bodo s tem ciljem vojaškim poveljnikom naročili, da preučijo možnosti ukrepanja. Odločitve naj bi sprejeli na vrhu konec junija v Madridu.

Ena ključnih tem pogovorov zahodnih voditeljev ta konec tedna v Bruslju v okviru Nata, EU in skupine G7 bo, kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta tudi gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.

Peking se je že pridružil Moskvi pri spodkopavanju pravice neodvisnih držav, da same odločajo o svoji prihodnosti, in že pomaga Rusiji politično, tudi s širjenjem očitnih laži in dezinformacij, zaveznice pa skrbi, da bi lahko Rusiji pri invaziji pomagala tudi materialno, je danes poudaril Stoltenberg.

Od voditeljev članic Nata se tako v četrtek pričakuje poziv Kitajski, naj obsodi rusko invazijo Ukrajine, ravna odgovorno in se vzdrži podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini.

Eno ključnih sporočil vrha Nata bo tudi napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami. Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva in bi bistveno spremenila položaj ter imela resne posledice, je opozoril Stoltenberg.

Ob tem je Kremelj pozval, naj takoj preneha z jedrskimi grožnjami, saj je to nevarno in neodgovorno. “V jedrski vojni ni mogoče zmagati in je nikoli ne bi smelo biti,” je izpostavil.

Pričakuje se tudi krepitev podpore partnericam Gruziji, Moldaviji in BiH, za katere ruski pritisk pomeni bistveno tveganje. Zaveznice naj bi jim pomagale pri ohranjanju suverenosti in pravice do neodvisnega odločanja.

Voditelje zaveznic bo na zasedanju nagovoril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki bo po pričakovanjih znova pozval k vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. V Natu vztrajajo, da tega ne bodo storili, ker ocenjujejo, da bi to pomenilo obsežno vojno.

Naša odgovornost je zagotoviti, da se vojna ne razširi iz Ukrajine in da ne postane konflikt med Natom in Rusijo. To bi povzročilo še več smrti in uničenja,” je danes poudaril Stoltenberg.

Tudi članstvo Ukrajine v Natu ni na dnevnem redu, je še izpostavil generalni sekretar.

Prav tako je Stoltenberg pred vrhom izpostavil pričakovanje, da bodo zaveznice podvojile prizadevanja za krepitev obrambnih naložb, saj mir ni zagotovljen.

V Bruslju se pred vrhom omenja možnost, da bi lahko Stoltenbergu še za eno leto podaljšali mandat, ki se mu sicer izteče konec septembra letos. Na vprašanje, ali je pripravljen ostati na položaju, je odgovoril, da bo o tem odločilo 30 zaveznic, on pa da je osredotočen na priprave vrha sredi zelo resnih varnostnih razmer zaradi vojne v Ukrajini.

Janša: Diplomatska misija v Kijevu bo na ravni odpravnika poslov in s polnimi pooblastili

Diplomatska misija, ki jo bo Slovenija napotila v Ukrajino, bo delovala na ravni odpravnika poslov in bo imela polna pooblastila za čas urgentnih razmer, ki so tam, je danes dejal premier Janez Janša. Kdo bo odpravnik poslov, ni povedal, dejal je le, da so na poziv dobili več prijav prostovoljcev.

Vesel sem, da smo takoj, ko smo objavili poziv, dobili prijave prostovoljcev iz različnih resorjev, ki imajo izkušnje, ker so že delovali tam,” je Janša odgovoril na vprašanje glede misije v Ukrajini.

Na vprašanje, ali jo bo vodil državni sekretar v njegovem kabinetu Bojan Pograjc, kot so danes poročali mediji, Janša ni odgovoril.

Z zunanjega ministrstva so medtem sporočili, da Slovenija v Kijev pošilja začasnega odpravnika poslov, ki bo tam “na podlagi ocene razmer opravljal diplomatske naloge na načine in po postopkih, ki so zapisani v zakonu o zunanjih zadevah”.

V zvezi s poročanjem medijev, da naj bi Slovenija v Ukrajino poslala ekipo diplomatov prostovoljcev z ministrstva za obrambo, so na MZZ zapisali, da zakon o zunanjih zadevah ne predvideva “oborožene vojaške diplomatske misije”.

Na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju, ki je bila sicer namenjena predstavitvi projektov v občinah, je Janša še povedal, da ima Slovenija tudi kandidate za vodenje misije EU v Kijevu, če se bo unija odločila za ta korak. Pogovori o tem na ravni EU sicer še potekajo, je dodal.

Da bo Slovenija predvidoma v tem tednu v Ukrajino poslala svojega diplomatskega predstavnika z ekipo, je Janša prek Twitterja napovedal v nedeljo. Zunanji minister Anže Logar je v ponedeljek to potrdil in napovedal, da bo Slovenija v Kijev poslala odpravnika poslov.

Obrambni minister Matej Tonin je dopoldne v zvezi s poročanjem medijev, da naj bi Slovenija na diplomatsko misijo v Ukrajino poslala predstavnika obrambnega ministrstva, dejal, da je vesel, da imajo na obrambnem ministrstvu “pogumne ljudi, ki so pripravljeni tvegati, da bi pomagali ukrajinskemu ljudstvu”.

Ob začetku vojne v Ukrajini je slovenski veleposlanik v Ukrajini Tomaž Mencin, podobno kot večina njegovih kolegov iz evropskih držav, zapustil Kijev. Diplomati več držav, ki so še prisotni v Ukrajini, so svoje misije večinoma preselili v Lvov, v Kijevu naj bi bila le predstavnika Poljske in Vatikana.

Kot so danes navedli na zunanjem ministrstvu, se veleposlanik od 21. marca nahaja na začasni lokaciji na Poljskem v bližini ukrajinske meje, kjer izvaja vse diplomatske naloge, med katerimi je poleg zagotavljanja konzularne pomoči tudi vzdrževanje stikov z diplomatskim zborom.

Dodali so, da so napori slovenske diplomacije v zadnjih tednih osredotočeni na čimprejšnjo zaustavitev vojaške agresije in omilitev človeških tragedij v Ukrajini.

Na MZZ so v sporočilu za javnost še zapisali, da želijo, da slovenska politika tudi v prihodnje ohrani enotnost pri obsodbi ruske agresije na Ukrajino in da trenutna vojna v tej državi ne postane del predvolilne kampanje.

V opoziciji pa so bili danes kritični do napovedi, ki so zaokrožile v medijih, da naj bi Slovenija v Kijev poslala oboroženo diplomatsko misijo. V ločenih izjavah so to potezo označili za samovoljno in nevarno.

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije