Na Pohorju, pa tudi drugod v naravnem okolju, posebej perečo težavo predstavlja neurejeno področje voženj z motornimi vozili, kot so enduro in motokros motorji, štirikolesniki in motorne sani. “Danes se na Pohorju počne marsikaj in zdi se, da regulatorni okviri ne uspejo dohajati vsega, kar si industrija prostega časa domisli,” je uvodoma ugotavljal Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije Koroška.
Doslej se kljub številnim pobudam in pozivom stroke, lokalnih oblasti in civilne družbe ključne spremembe na državni ravni še niso zgodile. Kot je dejal Zajc, je ključna politična volja, da pride do potrebnih sprememb zakonodaje. Zato so danes, tudi na predlog mariborskega župana Saše Arsenoviča sklenili, da zberejo doslej znane pobude in jih skupaj s konkretnimi predlogi rešitev naslovijo na pristojna ministrstva in vlado.
Tudi naravovarstvenik Matjaž Jež iz Društva narava Pohorja je dejal, da čeprav se o tem razpravlja že leta, doslej ni bilo politične volje za ureditev razmer. Opozoril je, da je zgledov za ureditev področja veliko v sosednjih državah, denimo v Avstriji, od koder pa zdaj k nam prihajajo vozniki motornih vozil in prispevajo k slabšanju okolja pri nas.
Na posvetu je bilo večkrat slišati, da so kazni za prepovedano vožnjo v naravnem okolju, če pristojnim kršitelja sploh uspe ustaviti oz. najti, razmeroma nizke. Pa tudi, da bi bilo treba za vse kupce različnih motornih vozil, ki jih država pri nas dopušča prodajati, poiskati prostore, kjer bi imeli možnost vožnje.
Kazen mora biti odvračalna, sicer izgubi pomen, je dejal generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu Robert Režonja. Glede urejanja poligonov pa je pobudo naslovil na občine, da to urejajo z občinskimi prostorskimi načrti.
S tem se Peter Zajc ne strinja povsem, saj je, kot je dejal za STA, odločitev o tem, da se ta vozila prodajajo, sprejeta na državni ravni, zato ni prav, da se obveznost, da je treba urediti območja, kjer se ta vozila lahko uporabljajo, naložena občinam. Meni, da bi se moral najti državni vir, ki bi omogočal financiranje takšnih območij.
Okoli 70 udeležencem posveta je Andrej Grmovšek iz Zavoda RS za varstvo narave povedal, da ima vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju velik vpliv na vse vrste, predvsem na ogrožene. Če želimo, da bo divji petelin preživel na Pohorju, bo na področju voženj v naravnem okolju treba nekaj narediti, sicer vrsti preti izumrtje v tem okolju, je bil jasen.
“Divji petelin na Pohorju beleži velik upad populacije. Vožnja z motornimi vozili ni edini vzrok za zmanjševanje populacije, je pa po mojem mnenju eden najbolj bistvenih,” je dodatno pojasnil za medije. Na Pohorju je po zadnjih podatkih nekje do 30 gnezdečih samcev divjega petelina in kljub nekaterim projektom, ki izboljšujejo njegov habitat, se kaže trend upadanja števila populacije, je dejal. Vrsta je sicer ogrožena tudi drugod po Sloveniji.
Med drugim neposredni nadzor nad vožnjami v naravnem okolju v okviru projekta Pohorka pilotno izvaja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Nekaj izkušnje je predstavil Davorin Rogina, ki je poudaril nujnost sodelovanja več inšpekcijskih služb, kadrovske omejitve znotraj ZGS, s terena pa izpostavil poročila o vandalizmu nad različno na novo postavljeno opremo in oznake.
Predstavniki lastnikov gozdov so opozorili, da škodo zaradi zelo različnih uporabnikov gozdnega prostora nosijo tudi oni. Zato prav tako pričakujejo strožjo zakonodajo, za lastnike motornih vozil pa ureditev poligonov. Za to se zavzemajo tudi pri AMZS.
