Search
Close this search box.

Na odboru za zdravstvo burna razprava o reorganizaciji NMP, tudi o ZD Radlje ob Dravi

Poslanci odbora DZ za zdravstvo so na nujni seji na zahtevo NSi razpravljali o reorganizaciji nujne medicinske pomoči (NMP). Burno razpravo so zaznamovali očitki opozicije o reorganizaciji na podlagi vprašljivih kriterijev, kar so predstavniki ministrstva za zdravje in poslanci Svobode zavračali in poudarjali tudi, da kamniške urgence ne ukinjajo.
Fotografija je simbolična

V NSi so po besedah poslanca Mateja Tonina sklic nujne seje zahtevali, ker ugotavljajo, da “vsi državljani Republike Slovenije nimajo enakih možnosti za preživetje ob nesreči”.

Ob tem je Tonin spomnil, da je vlada pred kratkim sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2024, v njej pa med drugim določila seznam predvidenih satelitskih urgentnih centrov. Kriteriji za določitev centrov so po mnenju Tonina lobistični in ne strokovni. Kasneje je sicer dejal, da sploh ni jasno, na podlagi katerih kriterijev je bil oblikovan seznam predvidenih satelitskih urgentnih centrov.

Uredba po njegovih besedah določa 35 satelitskih urgentnih centrov. Iz uredbe, ki je bila 16. februarja objavljena v uradnem listu, sicer izhaja, da je načrtovanih 15 satelitskih urgentnih centrov.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je ocenil, da je bil Toninov nastop političen in da ni prikazoval nič drugega kot nerazumevanje sistema NMP.

Poudaril je, da omenjena uredba v letošnjem letu nikjer ne predvideva krčenja mreže NMP, pač pa mrežo krepi z dodatnimi sredstvi, ki jih bo prejel tudi večkrat izpostavljeni ZD Kamnik. Sredstva bodo namenjena za vzpostavitev sistema vozil urgentnih zdravnikov, kjer bodo zdravnike spremljali diplomirani zdravstveniki. Tako bodo zdravniki na teren odhajali le, če bo to potrebno, je dejal.

Morebitne spremembe lokacij izvajanja NMP ali optimizacije mreže z združevanjem dežurnih mest bodo potekale v soglasju z deležniki na lokalni ravni, je napovedal.

Župan Kamnika Matej Slapar se je državnemu sekretarju zahvalil za razjasnitev vseh dejstev. Po njegovi oceni pa bi morala biti taka razprava opravljena pred sprejemom uredbe. Občine Kamnik namreč ni “nihče nič vprašal”, pač pa so o uredbi, ki določa satelitske centre, izvedeli iz medijev, je bil kritičen.

V občini se po besedah župana bojijo, da se bo na dolgi rok obdržala le mreža satelitskih urgentnih centrov, “vse drugo pa bo pozabljeno”. “Jasno ste povedali, da se v letošnjem letu mreža NMP krepi. Kaj bo pa v naslednjem letu, je pa vprašanje,” je opozoril. Podobno je izpostavil tudi župan Komende Jurij Kern.

Tudi direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj je podvomil v strokovnost kriterijev za določitev satelitskih urgentnih centrov. ZD Kamnik, ki ni predviden za satelitski center, je namreč bolj oddaljen od ljubljanske urgence kot ZD Domžale, ki pa je predviden za satelitski center, je dejal.

Po besedah Darka Čandra z ministrstva za zdravje so bili kriteriji za določitev satelitskih urgentnih centrov oblikovani na podlagi revizije računskega sodišča, ki je ugotovilo, da ob izgradnji urgentnih centrov na lokacijah obstoječih bolnišnic prebivalcem ni bila zagotovljena enakovredna dostopnost.

Direktor ZD Ribnica Andrej Lampe je opozoril, da že v času predvidenih sprememb v letu 2015 ni bilo razprav z lokalno skupnostjo. Izrazil je skrb, da bi se v prihodnje poslabšala oskrba prebivalcev v krajih, kjer satelitski urgentni centri niso predvideni.

Član razširjene strokovne skupine za prenovo NMP Peter Radšel, sicer predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v ljubljanskem UKC, je poudaril, da se je skupina pri pripravi sprememb zavedala kadrovskih omejitev. Tudi v svetu obstajajo sistemi NMP, ki delujejo brez urgentnih zdravnikov na terenu, in imajo “dobre podatke o izhodih pacientov”, je dejal.

Opozoril je, da urgentni zdravniki iz večjih urgenc odhajajo v manjše lokalne, kjer so obremenitve bistveno manjše. Večje urgence pa postajajo preobremenjene, zato so spremembe nujne. Dejal je tudi, da je medicina kot šport ali katera druga dejavnost – če bi urgentnega zdravnika imela vsaka vas, bi bilo obravnav zelo malo, v primeru življenjsko ogrožajočih stanj pa bi to pomenilo nižjo kakovost obravnave.

Poslanca SDS Alenka Helbl in Andrej Kosi sta med drugim opozorila, da v severovzhodnem delu Slovenije ni predviden niti en satelitski urgentni center. Helbl je ocenila, da na seznamu satelitskih centrov manjka tudi ZD Radlje ob Dravi, saj je sicer najbližji urgentni center oddaljen 30 kilometrov.

“Dajte prešteti, koliko urgentnih centrov imate gor,je na očitke o pomanjkanju predvidenih satelitskih centrov v severovzhodni Sloveniji odgovoril poslanec Svobode Robert Janev. Poudaril je, da bo ob pomanjkanju urgentnega kadra potrebna taka reorganizacija, da bo enaka za celotno državo, in da pri njen ne gre za ukinjanje.

V NSi, kjer so zahtevali sklic nujne seje odbora, so pripravili dva sklepa. Po prvem bi odbor za zdravstvo pozval ministrstvo za zdravje, da ga v roku dveh tednov pisno seznani s kriteriji in analizami, ki so podlaga za določitev lokacij satelitskih urgentnih centrov.

Z drugim sklepom pa bi odbor pozval ministrstvo, naj lokalne skupnosti in zdravstvene domove (ZD) v roku dveh tednov podrobno seznani z novim konceptom delovanja NMP in pridobi njihovo mnenje. Za sklepa je glasovalo pet poslancev, osem pa jih je bilo proti, zato jih odbor ni sprejel.

Vir: STA

Dogodki

Poslanci odbora DZ za zdravstvo so na nujni seji na zahtevo NSi razpravljali o reorganizaciji nujne medicinske pomoči (NMP). Burno razpravo so zaznamovali očitki opozicije o reorganizaciji na podlagi vprašljivih kriterijev, kar so predstavniki ministrstva za zdravje in poslanci Svobode zavračali in poudarjali tudi, da kamniške urgence ne ukinjajo.