Dr. Renata Salecl: “Človeške stike in solidarnost smo jemali kot nekaj samoumevnega”

  • Domen Pal

Svet se je zaustavil. Javno življenje je ugasnilo. Kako prepoved neomejenega gibanja in omejitev telesnih stikov vpliva na ljudi? Slovenci zaupamo oblasti, se odzivamo odgovorno? Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih spremlja in analizira aktualno dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kako vpliva na ljudi, kako se bo spremenil svet, kaj se lahko iz tega naučimo in ali moramo ostati optimistični ali bolje realistični…

“Zgodilo se nam je nekaj takšnega, kar si res nismo predstavljali, da se nam lahko zgodi. Pozabili smo, da se je velika pandemija tako imenovane španske gripe zgodila pred malo več kot sto leti, kar ni neko veliko obdobje, ampak večina nas si ni predstavljala, da se nam lahko življenje tako radikalno spremeni, ustavi. Ta pandemija na nek način predstavlja možnost v katero smer bo šla družba po njej.” je na začetku pogovora povedala Saleclova.

Kaj je koronavirus prinesel v našo družbo?

Po njenem mnenju obstajata dve smeri v kateri lahko gre naša družba. Ena je pesiminstična, v kateri se lahko uvede nazdorovanje nad ljudmi, kar pa lahko vodi tudi v zlorabe za druge politične cilje: “Lahko si predstavljamo, da se bodo na eni strani okrepile avtoritarne sile. Pri našem sosedu Viktorju Orbánu smo ravno te dni videli, da je na nek način popolnoma prevzel oblast, Benjamin Netanyahu je v Izraelu uvedel nadzorovanje ljudi preko njihovih mobilnih telefonov, ki ga ureja notranja tajna policija. Vidimo, da se podobne stvari dogajajo tudi v Azijskih državah. To nadzorovanje se zelo širi in velikokrat je pod neko pretvezo, da bomo s tem rešili situacijo pandemije, mnogokrat pa ta nadzorovanja nimajo nekega končnega trenutka. Ravno v Izraelu ugotavljajo, da sploh ni jasno, kdaj naj bi se to nadzorovanje končalo. Tukaj so možne zlorabe za druge politične cilje. To je ena, pesimistična možnost, kaj se nam lahko zgodi.” je razložila.

Druga možnost pa je bolj optimistična:“… da radikalno premislimo v kakšno družbo se želimo v prihodnosti razvijati. Vemo, da smo izkoriščali naravo, ljudi, da smo živeli v času izjemne potrošnje, krutosti, kapitalizma, kjer je dejansko peščica ljudi vse bolj bogatela, večina pa ne. Tukaj se nam na nek način omogoča to, da je na marsikateri ravni družba prihodnosti pozitivno drugačna.” je dodala.

Tukaj paizpostavi tudi zdravstvo: “Že, če pogledamo problem javnega zdravstva, vidimo, kako pomembno je, da ima država močno, dobro organizirano ter dobro finančno podprto javno zdravstvo. Tiste države, ki imajo močno javno zdravstvo, se bolje spopadajo s tem. Ravno te dni sem poslušala tiskovno konferenco guvernerja New Yorka Andrewa Cuoma, ki pravi, da bodo morali pri njih privatne bolnice na nek način poenotiti skupaj z javnimi in organizirati tako, da bodo privatne bolniščnice začele prevzemati tudi vse najbolj težke, kritične paciente, ki običajno najdejo podporo samo v javnih bolnicah, ker pač nimajo dragega zavarovanja. Upajmo, da bo njemu to uspelo, ampak to je en primer, kjer vidimo nujnost sprememb. Zelo pomembne spremembe, ki so možne so, da neoliberalni kapitalizem na nek način ukinemo, nehamo glorificirati ideale, individualizacije, da poudarjamo pomen socialnih mrež, solidarnosti, skrbi za delavce.” je pojasnila.

Kako se bo ekonomija pobrala je zelo težko napovedati, predvidevam pa, da bo trajalo precej dolgo.

Najbolj potrebujemo tiste, ki smo jih do zdaj najmanj videli:

Poudari, da so izredno pomembne nevidne strukture: “Danes vidimo, katere delavce najbolj rabimo – tiste, ki smo jih na nek način najmanj videli. Delavce na vseh nivojih zdravstva, delavce, ki nam čistijo ulice, trgovke in trgovce v marketih, tiste, ki ohranjajo, da elektrika poteka, da voda teče…

“Ker imamo organizirano javno zdravstvo, lahko rečemo, da je Slovenija še nad vodo. Stvari nekako fukncionirajo, upamo lahko, da ko bo prišla pandemija pri nas do nekega vrhunca, da bo sistem vzdržal.” Dodala je, da ji je všeč, da zelo veliko strokovnjakov javno nastopa, opozarja, z nami deli najnovejša znanstvena dognanja… “Jaz mislim, da imajo ljudje veliko zaupanje v strokovnjake in podpirajo naše javno zdravstvo ter upam, da ustavimo konje glede privatizacije zdravstva, ki mu je na nek način naklonjen kar precejšen del establišmenta. Ne vem pa, kje bi bili, če bi imeli nek sistem, kjer bi bila zdravstva večinoma v rokah zasebnikov. V drugih državah, kjer imajo to v rokah zasebnikov, že vidijo, da ti ne sprejemajo najtežjih pacientov, niti nimajo raznovrstnih strojev za oživljanje, ki jih imajo v javnem zdravstvu. Morda ljudem brez zdravstvenega zavarovanja niti ne bi odprli vrat.” razloži Saleclova.

Zaradi koronavirusa ne moremo dovoliti vsakršno nadzorovanje:

Mnenja je, da smo Slovenci dosti ubogljivi kar zadeva navodil, ki jih dobivamo glede svojega omejevanja gibanja. “Mislim, da Slovenci postavljajo dovolj dobra kritična vprašanja glede nekih restrikcij, nadzorovanja, sledenja… Vse te debate, ki trenutno potekajo mislim, da so dobre. Ne moremo zaradi koronavirusa dovoliti vsakršno nadzorovanje in sledenje po telefonih… V drugih državah že vidimo, kam to vodi.

Pomembne so medčloveške vezi, pomoč med ljudmi:

“Človeške stike in solidarnost smo jemali kot nekaj samoumevnega, naša družba je prehajala vse bolj v neko individualistično družbo, saj smo bili kar naprej bombardirani s sporočili: “prvo poskrbi zase, vse je na tebi, tvoje življenje je v tvojih rokah…”, zdaj pa vidimo, kako pomembne so medčloveške vezi, pomoč med ljudmi.” Tukaj pa je poudarila, kako ji je všeč, da si ljudje med seboj pomagajo, kako se občine organizirajo, organizirajo Rdeči križ, civilno zaščito, gasilce ter da pomagajo najšibkejšim, starejšim, osamljenim, revnim…

Danes vidimo, katere delavce najbolj rabimo – tiste, ki smo jih na nek način najmanj videli. Delavce na vseh nivojih zdravstva, delavce, ki nam čistijo ulice, trgovke in trgovce v marketih, tiste, ki ohranjajo, da elektrika poteka, da voda teče…

Med ljudmi prihaja do razredne razlike:

Po njenem opažanju se je precej prebivalstva premalo zavedalo nevarnosti virusa. Po prepovedi neomejenega gibanja pa je predvsem med mlajšimi opazila neko nonšalanco: “”saj jaz bom preživel, mladi ne zbolevajo tako, ne umirajo…” ali pa je bilo neko zanikanje “virus se me ne bo dotaknil…” Tukaj smo videli nekaj arogance v obnašanju.

Kaj je v življenju vredno?

“Bojim se, da so šli nekateri mediji nekoliko predaleč, tukaj imam v mislih televizijo, ko so čez vikend strastno iskali ljudi, ki se sprehajajo ter ropotali s tem. Imamo ljudi, ki so kršili karanteno in vsa ta pravila, so odhajali na izlete v druge kraje, kar ni bilo potrebno. Na drugi strani pa poglejmo, koliko ljudi more delati. Vem, da je tudi na Koroškem precej tovarn, ki redno delajo. Tako, da tu prihaja do razredne razlike med ljudmi, ki lahko delajo na domu in ljudmi, ki delajo v tovarni in dvomim, da so zelo, zelo zaščiteni… Najbrž imajo neko preprosto zaščitno opremo in predvidevam, da so v tovarniških halah relativno blizu drug drugemu. Dvomim, da tisti, ki se sprehajajo na zraku, tako zelo kužijo drug drugega kot tisti, ki delajo v tovarnah. Tukaj bi bila bolj previdna, pri tem “nabijanju” občutka krivde zaradi sprehoda ljudi v parku,” je izpostavila.

Na vprašanje, kaj se lahko iz te krize naučimo kot družba, Saleclova odgovarja, da na globalni družbeni ravni ogromno. “Mi smo se soočali s klimatskimi spremembami že dolgo časa, smo jih zanikali. Malo smo naredili za večjo enakost v družbi, glorificirali smo profite, idejo, da posameznik obogati, ima neko fantastično podjetj …”  

“Če bo to šlo mimo relativno hitro, kar je zelo vprašljivo, saj nam trenutno kaže, da se bomo še kar nekaj časa ukvarjali s tem virusom, potem predvidevam, da bomo mnogi premislili, kaj je vredno v življenju, zakaj nam je vredno dajati naš čas, kateri odnosi so v našem življenju ključni. Lahko se pa zgodi, da bo šlo življenje nazaj v iste oziroma v podobne tirnice, tako, da tukaj ne moremo napovedati.” je ocenila.

Novi koronavirus pa je po njenem mnenju glas vrnil tudi znanosti, ki je v tokratni krizi odigrala pomembno vlogo. “Sedaj ugotavljamo pomen znanosti, pomen znanja in tega, da razmišljamo malce širše. Precej se bo spremenilo v razmišljanju, kaj je pravzaprav vredno v življenju, katera znanja so pomembna. Mislim, da se bo povečala ideja solidarnosti, saj že v tej krizi vidimo, da se.

Kaj nam lahko prinese ekonomska kriza?

V teh dneh opuščamo potrošništvo… zaprti so lokali, trgovine so odprte ob določenem času, turizem je zamrl… Strokovnjaki napovedujejo hujšo ekonomsko krizo od tiste leta 2008. Saleclova meni, da bo to za mnoge katastrofalno. Prišlo bo do neke spremembe, lahko, da bo pozitivna, a zavedati se moramo, da bo ekonomska kriza velika. “Mislim, da bo veliko držav postalo veliko bolj neodvisnih. Menim, da bo prišlo do enega obrata, da razmišljamo o tem, da poskušamo čim več narediti sami, na žalost pa lahko to morda pomeni celo konec razmišljanja o Evropi, ki smo ga imeli. Vidimo, da se je Evropa zelo slabo odrezala, malo je bilo pomoči do Italije, Španije, … Še zdaj zelo počasi prihaja do nekih sprememb, prihaja do nove diplomacije, ki jo vodita Kitajska in Rusija. Rusija zase nima zdravstvene opreme, pa pošlje avion le-te tudi v Ameriko. Tukaj se dogaja boj za mednarodno premoč. Kako se bo ekonomija pobrala je zelo težko napovedati, predvidevam pa, da bo trajalo precej dolgo.

Ko je kriza, ljudje pomagajo drug drugemu:

Na vprašanje, če naj ostanemo optimistični pa je odgovorila: “Ne vem, če je potrebno, da smo optimistični, mislim, da je treba biti karseda realističen. Predvidevati raznovrstne scenarije, kaj nas lahko čaka. Če bi bila optimistična, pa verjamem, da so ljudje bolj dobri kot slabi. Sama imam boljše izkušnje, vidim, da ljudje takrat, ko je kriza, pomagajo drug drugemu. To mi je optimizem, da se bodo te oblike solidarnosti mogoče ohranile tudi po tej krizi.

“Mnogi bodo premislili, kaj je vredno v življenju, zakaj nam je vredno dajati naš čas, kateri odnosi so v našem življenju ključni. Lahko se pa zgodi, da bo šlo življenje nazaj v iste oziroma v podobne tirnice …”

Preberite še: Slovenjgraški župan sprejel častno občanko prof. dr. Renato Salecl (FOTO), Preko 200 obiskovalcev je v Slovenj Gradcu prisluhnilo predavanju prof. dr. Renate Salecl.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila