Doslej šest od sedmih vzorcev na Koroškem s prekomerno vrednostjo svinca

Rezultati doslej prejetih sedmih analiz vzorcev kmetijskih zemljišč, potem ko je bil ugotovljen sum odlaganja sadre, so doslej v kar šestih primerih ugotovili bistveno presežene vrednosti svinca, v vseh vzorcih pa je bil prisoten tudi krom, so sporočili iz inšpektorata za kmetijstvo, ki nadaljuje z nadzorom na več območjih po državi.

Kot so sporočili že prejšnji teden, je v nadzor trenutno vključenih 23 kmetij na območju Koroške s skupaj 60 hektarji kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi uporabili okoli 510 ton omenjene bele snovi.

Na območju Savinjske doline in kozjansko-obsoteljskega dela Slovenije raba sadri podobne snovi ni bila opažena na kmetijskih zemljiščih. Na Gorenjskem so bile na podlagi prijav v nadzor vključene tri kmetije iz Rateč in Godešiča, vendar so kmetovalci izkazali nabavo apnenega apna z računi in analiznimi izvidi.

Kot je znano, je inšpektorat za okolje in prostor 18. marca prejel prijavo o domnevno nedovoljenem posipavanju s sadri podobno snovjo na kmetijskih zemljiščih občine Slovenj Gradec in Dravograd ter v nadaljevanju tudi Mislinje. Zato je njihova celjska območna enota opravila pregled gnojenja na 22 kmetijskih gospodarstvih ter odvzela snov tudi iz sedmih kupov, ki so bili skladiščeni na kmetijah. Analize opravlja Kmetijski inštitut Slovenije.

Koordinacija med inšpekcijskim službami in ministrstvom za kmetijstvo poteka na lokalni in državni ravni. Na četrtkovem sestanku so inšpekcije sprejele zavezo, da bodo vsaka v okviru svojih pristojnosti uvedle postopke zoper domnevne kršitelje in se medsebojno obveščale.

Okoljski inšpektorat tako nadzira industrijske obrate, ki proizvajajo sadro kot proizvod ali odpadek ter koncesionarje, ki bi morali odvažati odpadke na za to primerne deponije. Pri tem sodelujejo tudi s policijo.

Kmetijski inšpektorat nadzira kmetijsko prakso pri gnojenju v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in zakonom o kmetijstvu, ki določata, da se kmetijska zemljišča lahko gnoji samo s primernimi gnojili in ne z nevarnimi snovmi, ki bi onesnaževala ali degradirala zemljišča.

Začeli so tudi z vzorčenjem tistih zemljišč, kjer so kmetje že zaorali snov v zemljo. Rezultate bodo skušali dobiti v najkrajšem možnem času, in če bo prišlo do prekoračitev vrednosti težkih kovin ali drugih onesnaževal v tleh, bodo zadevo odstopili tudi upravi za varno hrano.

Skladiščene kupe sadre, za katere je dokazano, da so industrijski odpadek, bodo na podlagi upravnih odločb in pod nadzorom odpeljali za to pooblaščeni prevozniki, zoper kršitelje pa bo inšpektorat uvedel prekrškovne postopke.

Uprava za varno hrano bo na podlagi zbranih informacij o dejanski rabi kmetijskih zemljišč, kjer je bil raztrosen industrijski odpadek ter rezultatov zemljine ocenila tveganja, nato pa se bodo odločili o nadaljnjih ukrepih v zvezi z ustreznostjo kmetijskih pridelkov s teh površin za uporabo v prehrani ljudi oziroma krme za živali.

Ministrstvo je v reševanje problematike vključilo tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, ki bo na lokalni ravni v postopku sanacije zaradi uporabe sadre na kmetijskih zemljiščih sodelovala z Javno službo kmetijskega svetovanja.

Kmetje, ki so na svojih kmetijskih zemljiščih uporabili sadro in jim bo v postopku analiziranja tal določena presežena mejna vrednost težkih kovin, se bodo lahko obrnili na izpostavo službe v Slovenj Gradcu, kjer jim bodo na osnovi rezultatov analiz, tehnologije pridelave na kmetiji, kot tudi posameznem analiziranem zemljišču, pomagali pripraviti usmeritve, ki bodo prispevale k nadaljnjim možnostim pridelave varne hrane na teh zemljiščih.

V primeru preseženih mejnih vrednosti težkih kovin v tleh, bodo nadaljnje ukrepe na teh zemljiščih usmerjali s svetovanjem tehnoloških ukrepov, ki so bili pripravljeni za kmete pri sanaciji oziroma nadaljnjih možnostih kmetovanja na območju Zgornje Mežiške doline.

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije