.
.
.
.

Bo Koroška ostala samostojna regija? V “boj” za Korošce tudi Lesjakova (VIDEO)

V teh dneh v javnosti še vedno poteka burna debata glede ustanovitve pokrajin, o čemer debatirajo tudi strokovnjaki, politiki in županje ter župani … V minulih dneh je tako o pereči problematiki beseda tekla pri predsedniku RS Borutu Pahorju, kjer je Korošce zastopala črnjanska županja mag. Romana Lesjak, kot na 5. seji predsedstva Skupnost občin Slovenije.

Naj spomnimo, da je na podlagi iniciative predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza Kovšce ter predsednikov Skupnosti občin Slovenije dr. Aleksandra Jevška, Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja ter Združenja mestnih občin Slovenije mag. Gregorja Macedoni je skupina strokovnjakov, ki jo vodi izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik (Pravna fakulteta Maribor; Pravna fakulteta Ljubljana), na podlagi 121., 140. in 143. člena Ustave RS pripravila osnutek Zakona o pokrajinah /ZPok/ in osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/.

S slednjima skupina strokovnjakov, ki pri projektu ustanovitve pokrajin sodelujejo ‘pro bono’, predlaga teritorialne členitve Republike Slovenije na pokrajine, ureditev pravnega statusa pokrajine, področja nalog pokrajine, organizacijo pokrajine, sodelovanje prebivalcev pri odločanju, pokrajinsko upravo, načela urejanja financiranja pokrajin, statut pokrajine in pokrajinske predpise, sodelovanje pokrajine z občinami, državnimi organi in medsebojno sodelovanje pokrajin, postopek spremembe imena, sedeža in območja pokrajine, naloge pokrajine ter druge zadeve, pomembne za začetek dela pokrajin.

FOTO: pokrajine.si

Naj omenimo, da predlog predvideva teritorialno členitev na 10 pokrajin – Pomursko, Štajersko, Koroško-šaleško, Savinjsko, Zasavsko-posavsko, Dolenjsko-belokranjsko, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Primorsko-notranjsko pokrajino. Poseben status bi pri tej delitvi imeli dve mestni občini, in sicer Maribor ter Ljubljana.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je pred dnevi v Predsedniški palači priredil posvet, kjer se je z uglednimi gosti posvetoval ali »Je nastopil čas za pokrajine v Sloveniji?«. Ustava Republike Slovenije v 143. členu namreč določa ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti. Po skoraj 10 letih premora je bila to prva priložnost za ponovno soočenje najvišjih predstavnikov politike in stroke o možnostih uvedbe pokrajin v Sloveniji.

Na posvetu pri Pahorju je v imenu koroških občin sodelovala mag. Romana Lesjak.

Na posvetu, ki ga je 4. novembra v predsedniški palači sklical predsednik republike Borut Pahor, je med drugim sodeloval tudi minister za javno upravo Rudi Medved, razpravo pa so spremljali tudi nekateri župani in županje, med njimi je bila, kot že rečeno, tudi županja Črne, mag. Romana Lesjak.

VIDEO: Je nastopil čas za pokrajine v Sloveniji? Posnetek posveta.

Med sodelujočimi na posvetu so bili, poleg 60. strokovnjakov, prisotni tudi poslanci vseh parlamentarnih strank, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, predsednik Državnega zbora Dejan Židan, pa tudi župani in županje občin Murska Sobota, Ljutomer, Črna na Koroškem, Novo mesto in Pivka. Slednji, Robert Smrdelj, je tudi predsednik Zveze občin Slovenije.

Na posvetu pri Pahorju so mnenja in poglede glede možnosti uvedbe pokrajin soočili predstavniki državne politike in stroke. Vlada Republike Slovenije je seznanjena s temeljno idejo nastanka pokrajin kot projekta, s katerim bi se pomembno pripomoglo k realizaciji vsebine 143. člena Ustave RS oziroma ustanovitvi pokrajin.

Kot izhaja iz koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018 do 2022, se Vlada te naloge zaveda, saj ugotavlja, da bo ob potrebnem družbenem in političnem konsenzu, ki se bo odražal v ustavni večini v Državnem zboru Republike Slovenije, potrebno izvesti vse potrebno za ustanovitev pokrajin.

Udeleženci so v razpravi iskali odgovore na vprašanja o tem, ali ima v tem trenutku predlog ustanavljanja pokrajin v Sloveniji zadostno politično podporo, da bi bil lahko uspešen, in ali je obstoječi strokovni predlog teritorialne členitve Slovenije ustrezna podlaga za nadaljevanje projekta ustanovitve pokrajin.

Minister za javno upravo Rudi Medved je v razpravi dejal, da so bili predstavniki vlade v tem času, ko se dogaja vnovičen poskus ustanovitve pokrajin večkrat deležni vprašanja, zakaj se vlada do te vsebine ne opredeljuje. Kot je pojasnil minister, je razlog v tem, da se tokrat ta proces odvija drugače. “Vlada se do tega trenutka vsebinsko do predloga ni opredeljevala, ker želi dati podporo procesu, ne pa različnim mnenjem zgolj dodajati še enega. V tem trenutku bi namreč zemljevid pokrajin vsak narisal malo drugače. Tudi v preteklosti so bili pogledi različni, a legitimni, vendar v končni fazi s premalo podpore za uspeh v Državnem zboru,” je še dejal minister za javno upravo ter dodal, da bi brez jasno začrtanih nalog, ki naj bi jih opravljale pokrajine, težko prišli do njihove ustanovitve. 

Minister Rudi Medved je svoj del razprave zaključil z besedami, da se je potrebno v razpravah o pokrajinah predvsem osredotočiti na to, kakšne bi bile njihove pristojnosti: “Resnično si želim, da bi ta poskus uspel. Da ne bi bilo tako kot v preteklosti, da se ne bi znova ujeli v past, in da bi čimprej začeli širšo razpravo o pristojnostih pokrajin.”

Na srečanju so potrdili, da politična volja obstaja, in da je obstoječi predlog dovolj dobra osnova za nadaljevanje. Je pa razdelitev izzvala tudi številne pripombe, najbolj nezadovoljni z njim pa so na Koroškem, saj členitev predvideva Koroško-šaleško regijo. Zaključek je bil, da je osnutek dober, Pahor pa je dejal, da niso preslišali pozivov k spremembam, navajajo na spletni strani 24ur.

Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, ki je bila tam kot predstavnica županov 12 županov koroške regije, ki so soglasno sklenili, da podpirajo ustanovitev pokrajin, a ne tega predloga, je dejala, da se boji, da politične volje za ta proces pravzaprav ni. “Bojim se, da gre bolj za interese, ki jih nekateri pri tem imajo,” je dejala. Ob tem je, kot skoraj vsi prisotni, poudarila, da je cilj tega decentralizacija, da pa je pri določevanju mej regij treba gledati na to, kaj nas združuje – zgodovina, narečje – ne pa zgolj na število prebivalcev. 

Po navedbah Židana so najbolj izrazito proti predlogu na Koroškem, številne pripombe pa so tudi na Štajerskem. Korošci želijo samostojno pokrajino, ki jo upravičujejo zgodovinsko in z močno regionalno identiteto, županja Črne na Koroškem mag. Romana Lesjak pa je dejala, da če bi država pravilno izvajala regionalno politiko, bi Koroška imela tudi več kot 100.000 prebivalcev in dodala: “Upam, da vremena Korošcem bodo se zjasnila”.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS pa je že 6. novembra na 5. seji predsedstva Skupnost občin Slovenije županje in župane seznanil, da bo delovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje še naprej aktivna in tudi obiskala tiste dele Slovenije, kjer so še vedno nerešena vprašanja glede predvidenih pokrajinskih mej (Posavje Zasavje, Koroška Šaleška, status Kopra …). Ob enem je opozoril, da bi preveliko drobljenje pokrajin pripeljalo do drobljenja moči, kar bi slabilo njihovo moč v odnosu do države. Zaključil je, da je napoved optimistična, saj so občine dobro samoorganizirane in že danes dobro sodelujejo na širšem območju, se pa je sprememb potrebno lotiti preudarno in potrpežljivo.

Seje predsedstva se je udeležil tudi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS. V zvezi s procesom ustanavljanja pokrajin je opozoril na nekatera odprta vprašanja kot so financiranje pokrajin, zagotavljanje primernega kadra in financiranje slovenskih občin pred in po ustanovitvi pokrajin.

Vir: Skupnost občin Slovenije, 24ur, pokrajine.si, Urad predsednika države

Close Menu