Šest let strukturiranega dela v slovenjgraški alternativni kulturi

Facebook
Twitter
Pinterest
Google+
LinkedIn
E-pošta
Telegram
WhatsApp

25. junija leta 2011, na rojstni dan države, so člani društva RAUM AU v stavbi bivše veterinarske postaje na Celjski cesti 10a na stežaj odprli vrata prostora, namenjenega inovativnim načinom (kulturnega) izražanja.

Od takrat do danes se je zgodilo marsikaj: “Vse večja integracija, globalizacija, pa gospodarska kriza, varčevalni ukrepi, migracije, …” našteva iniciator društva Rado Carlo Poggi. “Kljub številnim izzivom – ali pa ravno zaradi njih – se je v teh težkih časih zgodilo marsikaj pozitivnega. Zavedanje o pomenu kulture, ki ni tu zato, da prinaša profit, temveč zato, da razvijamo nove perspektive, tudi za naš kraj,” še ocenjuje sogovornik.

“Prostovoljstvo podira zidove”, del ekipe, ki je sodelovala pri obnovi Postaje, 2011


Po zaslugi podpore vizionarskih posameznikov in lokalnih oblasti so mladi Slovenjgradčani, nabralo se jih je skoraj 60, pred šestimi leti zavihali rokave in podirali zidove ter iz hladnih operacijskih prostorov ustvarili toplo zibelko, kjer so se do nedavnega rojevali raznovrstni kulturni projekti.

Danes, šest let kasneje, so člani društva zaradi širitve Šolskega centra Slovenj Gradec, primorani ponovno zavihati rokave ter “Postajo”, kakor radi imenujejo svoje prostore, preseliti drugam, tokrat v staro Komunalo, na Partizanski poti 12. “Gre za čas, ko niso v ospredju le obnovitvena dela v prostoru, kjer bomo člani društva RAUM AU lahko odslej izvajali svoje poslanstvo, temveč je obdobje tranzicije tudi primerna priložnost za introspekcijo in kontemplacijo”, je pozitiven predsednik društva, s katerim smo se pogovarjali ob tej priložnosti.

Če naredimo hiter pregled, kaj vse se je v preteklih šestih letih dogajalo v Postaji, kaj bi izpostavili?
“Z vsemi izpeljanimi projekti, tako na lokalni kot na mednarodni ravni, smo poskušali družbi ponuditi alternativni pogled na problematike, s katerimi smo se ukvarjali”, Poggi začne pregled dela v zdaj že stari Postaji in prida, da so pri tem teme črpali iz civilnega, kulturnega in družbeno-političnega mišljenja človeka.

V tem obdobju so člani organizirali 16 mednarodnih ERASMUS+ projektov, ki so spodbujali kulturno in jezikovno integracijo in zaradi katerih se je lahko mednarodnih izmenjav brezplačno udeležilo več sto mladih Korošcev, za kar so prejeli tudi avstrijsko nagrado ERASMUS AWARD.
Ker so člani društva prepričani, da so informacije temelj za lastno identiteto in ploden razvoj, so del društvenih prostorov, ponovno z zanosom in zavihanimi rokavi, preuredili v majhen, a tehnično standardiziran studio. In v tem studiu, oziroma sobici, nič večji od 3×3, je nastalo več sto video vsebin, ki so kot kulturna vsebina naravnane nekomercialno in spadajo pod okrilje večletenega projekta „Kultura informiranja“.
Tako je v sodelovanju z vsemi Koroškimi knjižnicami nastala oddaja „Pravljični trenutki“. Gre za produkcijo 60 slovenskih pravljic, s katerimi so na lokalnih televizijah ponujali alternativo obstoječim risakam za otroke in širili pomen pisane besede, branja in slovenskega jezika nasploh.
V istem sklopu je tudi „Športni tednik Koroške“, ki je povezal Korošce vseh občin in skrbel za promocijo lastnega okolja, koroških športnikov, športnih klubov, organizacij, … , ki nam že leta prinašajo veselje. Tudi več 30 oddaj „Joga s Katjo“ in „Samopredstavitev kandidatov“, kjer so imeli v času volitev možnost predstaviti svojo vizijo vsi kandidati, tudi tisti manj medijsko izpostavljeni, sodijo pod okrilje projekta „Kultura informiranja“ in so nastali v zdaj že praznih prostorih društva.

Oddaja „Športni tednik Koroške“, v sklopu projekta „Kultura informiranja“, 2014

“Izpostavil bi tudi večletno, še vedno trajajočo serijo debat „Preko pogovora do impulza“, pove Poggi, kot tudi, da je bil pri vseh debatah prisoten razmislek o možnostih za drugačno odgovornost glasnikovanja mest glasnikov miru ZN, katerim predseduje Slovenj Gradec. Da so ideje in dejanja, ki vzpodbujajo mir, predvsem v današnjih časih, aktualna, so s prisotnostjo vedno znova potrdili tudi razpravljalci, npr. zdaj že pokojen prof. Karel Pečko, takratni predsednik države RS, Danilo Turk, ekonomist prof. dr. Bogomir Kovač, pionir socialne estetike, prof. Pino Poggi, eden od treh še živečih soborcev Che Guevare, Leonardo Tamayo Nunez aka URBANO, publicist dr. Janez Markeš, grška režiserka in BBC novinarka Theopi Skarlatos, grški ekonomist, direktor Nicos Poulantzas Instituta in član centralnega odbora stranke Syriza, Haris Golemis in drugi.

„Preko pogovora do impulza: Mesto glasnik miru – lovorika ali izhodišče?“, 2012

So imele stičiščno tematiko tudi razstave?
„Ja, zagotovo, pri vseh razstavah smo se igrali na temo odgovorno, trajno, družbeno zavestno ravnanje. Enako velja tudi za 9 publikacij, ki so nastale v ta istem obdobju: ponuditi začeten impulz, saj brez želje po preizkušanju novih stvari tonemo v stagnacijo, ki neizbežno vodi v nazadovanje.“

V zadnjem obdobju pa so se člani društva vedno bolj osredotočali na projekte, katerih cilj je spodbujanje medkulturnega dialoga. V okviru tega so skupaj z nekaterimi slovenskimi humanitarnimi organizacijami iniciirali prvo slovensko platformo „refugees-welcome.si“, s pomočjo katere lahko lastniki stanovanj s praznimi sobami k sobivanju povabijo begunce, kar pripomore k kakovostnejši medkulturni integraciji.
Lani pa se je pod okriljem društva formirala skupina Zainteresirani, neformalna skupina kritično mislečih posameznikov, ki deluje v različnih branžah, društvih in/ali organizacijah Koroške. Cilj srečanj je aktivno sooblikovanje lastnega okolja.

Eno od srečanj skupine Zainteresirani, 2016

In načrti za prihodnost?

„Tudi v prihodnje bomo veliko delali doma in v evropski tujini, določeni projekti so postali fiksen del našega letnega programa. Eden takšnih je zagotovo ERASMUS+ projekt „European Creative Camp“, v sklopu katerega bomo že v mesecu oktobru v Slovenj Gradcu gostili 36 mladih iz štirih evropskih držav. Gre za nadaljevanje lanskega kreativnega kempa „ECC016“, v sklopu katerega so mladi razvijali scenarije prihodnje multikulturalne EU in kateremu je sledila publikacija „Live for tomorrow“. Mimogrede, publikacijo, ki ni zgolj dokumentarnega značaja, so prejeli vsi vodje držav članic EU. Stalen del našega programa sta tudi mladinski izmenjavi „Voices“ in „Street Art“, katere že tradicionalno izpeljemo v Avstriji. Lokalno pa bomo tudi v prihodnje pridali naše kulturne impulze. Del naših načrtov predvideva razstave, diskusije ter delavnice in nadaljnjo vpletenost v kulturno politiko, tudi skozi skupino Zainteresirani. Sodelovanje, predvsem z lokalnimi šolami, bi želeli poglobiti. Oznake, kot so nenasilna komunikacija, političen proces, aktivno državljanstvo, kreativnost v vsakdanu ali utopije, igrajo pomembno vlogo pri razmišljanju o poglobitvi tega sodelovanja. Na Koroškem se lahko tudi v bodoče računa na nas, ker se čutimo, tako kot društvo, kot posamezniki, soodgovorni za naše okolje in tudi enostavno zato, ker cenimo kakovostno preživljanje prostega časa,“ zaključi pogovor Rado Carlo Poggi.

Komentarji

avatar
  Naroči se  
Obvestilo o

Iz iste kategorije

Iz istega kraja

Close Menu