Ob svetovnem dnevu poezije je po Sloveniji pesnilo na tisoče priložnostnih pesnikov, ki so v približno 70 lokalih po Sloveniji lahko verze zamenjali za skodelico kave ali čaja. Med drugim tudi v Kavarni in slaščičarni Ofsajd v Dravogradu.
Letošnja akcija “Plačaj z verzom”, katere pobudnik je pražarna kave Julius Meinl, ima prav posebno poslanstvo – vsak oddan verz bo namreč pomagal bolnikom z najtežjimi oblikami krvnih rakov pri vrnitvi nazaj v življenje. Ob tem so v sklopu akcije predstavili tudi izsledke biometrične raziskave, ki je ponudila vpogled v odziv naših možganov na izbrano poezijo.
Pesniška pobuda dunajske pražarne kave Julius Meinl “Plačaj z verzom” je letos že šesto leto zajela svet. Akcija, ki je v Sloveniji potekala petič, je letos razmislek o moči poetičnega ustvarjanja iz literarnih krogov preusmerila v znanstvene. Z napredno tehnologijo je raziskovalna družba Valicon, v sodelovanju s podjetjem BlackBox, iskala odgovor vprašanje – kaj se dogaja v naših možganih, ko se srečamo s poezijo.
Svetovni dan poezije, ki ga obeležujemo 21. marca, je leta 1999 razglasil UNESCO (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo). Namen dneva je spodbujati branje, pisanje, založništvo in poučevanje poezije po vsem svetu in, kot pravi Unesco, “dati novo priznanje in spodbudo nacionalnim, regionalnim in mednarodnim poetičnim gibanjem.”
Raziskava je bila izvedena na standardnem vzorcu tridesetih oseb, s pomočjo napredne EEG tehnologije pa so se beležili odzivi na tri različne pesmi, ki jih je izbral pesnik Feri Lainšček, podpornik akcije: Nekaj je v zraku (Tone Pavček), Bela pravljica (Kajetan Kovič) in Ljubim (Feri Lainšček). “Pesmi so si po obliki pravzaprav kar podobne. Ampak se po vsebini zelo razlikujejo. Ta razlika me seveda najbolj zanima pri tej raziskavi,” je povedal Feri Lainšček. “Čeprav poezija ni bila ustvarjena zato, da bi kaj lajšala in zdravila, temveč se temu kvečjemu upira in izmika, iz dneva v dan naletimo na bralce, na ljudi, ki pravijo, da jim pomaga, da jim je bolje. In tudi v tem je pravzaprav čudež poezije in ta neka njena presežna moč, ki se razumskemu dojemanju dejansko izmika,” je še dodal Feri Lainšček.
Opazovani subjekti so prešli v stanje prijetne umirjenosti
“Tovrstne raziskave smo doslej izvajali le na področju oglaševanja. In tudi v sklopu raziskave o odzivih na poezijo so udeleženci najprej gledali blok razgibanih oglasov. Oglasi so avdio-vizualen dražljaj, ki navadno zaradi svoje razgibanosti pri udeležencih povzročajo dinamično čustveno dogajanje in spremembe v pozornosti. Pri poeziji pa gre za drugo zgodbo. Pokazalo se je, da so se posamezniki umirili. Lahko bi rekli, da so se sprostili in v poeziji uživali, kar je povezano z manj dinamično pozornostjo, manjšo vključenostjo ter pozitivnimi čustvi, ki so se pokazala pri našem merjenju. Gre za stanje skoraj podobno meditaciji, v katerem smo morda tudi nekoliko bolj dojemljivi za subliminalna sporočila,” je izsledke raziskave komentiral Andraž Zorko, direktor raziskovalne družbe Valicon.
“Na pozornost so sicer imeli vpliv naratorjevi poudarki ter dramatičnost povedanega, a so se posamezniki vedno znova vračali v stanje sproščenosti. Poezija pa je imela vpliv tudi na čustva, ki so bila pod vplivom vsebine in naracije. Bolj pozitivna vsebina je vodila k boljšemu počutju in obratno. Med samimi pesmimi do pretiranih razlik ni prišlo. Zanimiva je pa bila reakcija na napoved avtorja Toneta Pavčka, kar je verjetno povezano z njegovo prepoznavnostjo. Lahko bi rekli, da je najbolj »ljudski« od treh, ki smo jih vključili v meritve,” dodaja Zorko.
Vsak verz, ki je nastal v sklopu akcije, bo podjetje Julius Meinl pretvorilo v donacijo, namenjeno podpornim programom psiho-socialne pomoči, ki jih izvaja Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L.
Letošnji verzi za oporo bolnikom s krvnimi raki
“Psihološka podpora je pri bolnikih z raki v času zdravljenja in okrevanja izrednega pomena. Z njo lažje premagujejo čustvene in fizične težave ter izzive, ki jih prinese bolezen. Na poti zdravljenja, okrevanja in vračanja nazaj v življenje se spopadajo s psihološko zelo zahtevnimi stanji in takrat, poleg kakovostne zdravstvene obravnave, potrebujejo tudi dodatne pozitivne spodbude. Prepričana sem, da jim je lahko tu v veliko pomoč tudi poezija. Poezija in umetnost nista samo generatorja pozitivnih in pomirjujočih misli pri bolnikih, ampak lahko tudi vir nove in ustvarjalne energije, ki jim pomaga preusmeriti negativna čustva in misli, jim vrne voljo do življenja, jih motivira v vsakdanjem življenju z boleznijo in tudi zdravljenjem, številni bolniki pa celo poročajo, da jim pisanje in zapisovanje med boleznijo in zdravljenjem predstavlja pravo terapijo. Zato smo sodelovanja s podjetjem Julius Meinl še posebej veseli, kajti poleg donacije za naše programe bo podjetje omogočilo tudi praktično uvajanje poezije v naše podporne programe za naše bolnike,” je povedala Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L.
Pesnilo ponovno na tisoče Slovenk in Slovencev
“Na tisoče verzov Slovenk in Slovencev, ki so letos nastali ob kavi, poleg dobrega namena nosi tudi lepo sporočilo. Vsak med nami je lahko poet in ustvarjalec, le malo navdiha je potrebnega. Zato smo ponosni, da že peto leto gostom ob skodelici kave ali čaja ponudimo priložnost, ko se odklopijo od vsakodnevnega vrveža, se prepustijo čustvom in v sebi prebudijo optimističnega pesnika, ki si prizadeva za lepši in boljši svet,” je povedal Tomaž Milič, direktor Julius Meinl d.o.o. “Lani so gostje napisali več kot 8.000 verzov in upamo, da jih bodo letos vsaj toliko,” je dodal Milič.
Poezija mlade navdihuje tudi na socialnih omrežjih
Letos se je povabilu k pesniški pobudi “Plačaj z verzom” odzval tudi raper Trkaj, ki je že vrsto let prisoten na glasbeni sceni. Ceni ljudi in tudi podjetja, ki spodbujajo takšne akcije, ki združujejo poezijo, ljudi in izpovedovanje s poezijo. “Mislim, da je poezija vse bolj v porastu med mladimi in zanimivo je videti, kako se novi formati, kot so socialna omrežja vedno bolj povezujejo s poezijo in poezija z njimi. To, kar vidimo na našem zaslonu telefona, postane platno, kjer lahko poet ustvarja, zato sem zelo vesel, da s tem poezija dobiva nov zagon in da je interes pesnikov in mladih, da berejo poezijo, da se z njo vključujejo in da jim to lahko polepša koščke, kotičke, skrita mesta življenja,” poudarja Trkaj.
Več o pesniški pobudi “Plačaj z verzom”, ki jo je na mednarodnem nivoju podprl tudi Tom Odell, “platinasti” britanski pevec, komponist in pianist, najdete na TUKAJ.
Besedilo: Podjetje Julius Meinl
