Slovenija na področju korupcije ne beleži napredka

Fotografija je simbolična.
  • Pixabay

V Sloveniji, ki je v letu 2019 tako ob enaki oceni napredovala za eno mesto glede na leto pred tem, še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji in nas približali uspešnejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije.

“Še vedno čakamo na sprejetje novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi na nekaterih drugih področjih zaostajamo z reformami,” je letošnjo oceno komentirala predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.

Dinamika priprave ukrepov je po njeni oceni prepočasna, zato tudi letos ponavljajo poziv o nujnosti sprememb. Poleg protikorupcijske novele čakajo Slovenijo še drugi izzivi, denimo implementacija evropske direktive o zaščiti žvižgačev, je navedla.

TI je letos posebno pozornost namenil politični integriteti in njenemu vplivu na stanje korupcije po svetu. Primerjava rezultatov držav kaže, da so se praviloma na indeksu nižje znašle države, ki pomanjkljivo urejajo financiranje volilnih kampanj. Države, ki so v zadnjih letih izboljšale regulacijo, pa so izboljšale rezultat.

Sedlarjeva je ob tem opomnila, da so v TI Slovenia že pred leti opozorili na vrzeli na področju financiranja strank in kampanj, a premikov ni bilo. “Prav tako je skrb zbujajoče, da tudi tokratna vlada nadaljuje trend kršitev resolucije o normativni dejavnosti, s čimer se omejuje vključenost javnosti v sprejemanje odločitev,” je opozorila.

TI Slovenia želi področji politične integritete približati javnosti s projektom Integrity Watch. V okviru projekta bo na osnovi zbirk odprtih podatkov ustvaril javno dostopno interaktivno spletno orodje Varuh integritete. Tako želi izboljšati civilnodružbeni nadzor nad področji, kjer so posebej izrazita korupcijska tveganja.

Kot je še navedla Sedlarjeva, so v zadnjih letih zastali tudi nekateri drugi potrebni koraki na področju vzpostavljanja politične integritete, kot so kodeks etike za poslanke in poslance. Skrb vzbujajoča so tudi opozorila mednarodnih organizacij glede pritiskov na sodno vejo oblasti. Glede lobističnih stikov pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da zakonske določbe v praksi tudi po devetih letih od uveljavitve zakona niso zaživele v zadostni meri.

Pogled na celotno lestvico sicer pokaže, da na njenem vrhu in dnu ni večjih sprememb. Kar dve tretjini vseh držav sta ocenjeni z oceno, slabšo od 50, povprečna ocena je 43.

Najvišje na indeksu so med 180 državami Nova Zelandija in Danska, obe z oceno 87 točk, sledi jima Finska s točko manj. Države z vrha lestvice zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene.

Najslabše pa so se uvrstile nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti. To so Sirija, ki z oceno 13 zaseda 178. mesto, Južni Sudan s točko manj in zadnja Somalija z oceno devet točk.

V TI so največji napredek pripisali Belorusiji in Mjanmaru (oba za 14 točk), najbolj pa je nazadovala Sveta Lucija (za 16 točk na oceno 55). Od sosednjih držav je boljšo oceno od Slovenije dosegla le Avstrija.

Dogodki

Prosta delovna mesta