Posebnosti gastronomske podobe temeljijo na izjemnem kulturnem in razvojnem stičišču evropskega alpskega, sredozemskega in kraškega ter panonskega prostora. Številne tradicionalne jedi, obroki, pijače in navade pri jedi so namreč oblikovali vrsto sodobnih regionalnih različnosti, ki jih danes predstavlja 24 gastronomskih regij.
Gre za območja, kjer so strnjene določene prehranske posebnosti in značilnosti, pojasnjujejo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer so v sodelovanju z Javnim zavodom Ljubljanski grad in kulinaričnim fotografom Janezom Pukšičem v pred tedni odprli novo občasno fotografsko razstavo Ljubezen gre skozi želodec.
Zaščiteni kmetijski pridelki in živila so zaščiteni z dvema vrstama znakov, in sicer z nacionalnimi ali evropskimi. Med evropske sheme kakovosti sodijo zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost.
Z zaščiteno označbo porekla se ponašajo sir Mohant, ki ga izdelujejo na območju Bohinja, pa kočevski gozdni med, nanoški sir, tolminski sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kraški med, piranska sol in bovški sir.
Oznako zaščitena geografska označba nosi deset jedi. To so kraški pršut, zgornjesavinjski in šebreljski želodec, štajersko-prekmursko bučno olje, prleška tünka, kraška panceta, ptujski lük, slovenski med, kraški zašinek, kranjska klobasa in prekmurska šunka.
Zajamčeno tradicionalno kakovost imajo prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi, v Beli krajini pa tri pogače, in sicer belokranjska pogača, belokranjska povitica in prosta povitica.
Kot zajamčena tradicionalna posebnost pa je v postopku zaščite pri Evropski komisiji slovenska potica, osrednji kulinarični simbol Slovenije. Najbolj razširjena in priljubljena je potica z orehovim nadevom, pojasnjujejo v muzeju.
Poleg opisanih jedi med najbolj znane slovenske jedi sodijo žganci, štruklji, jedi iz kislega zelja in različne pogače, naštevajo na kulinaričnem portalu Okusno.je. Meso je bilo včasih na mizi le ob posebnih priložnostih, goveja juha, pečenka in pražen krompir pa so tudi danes sinonim za klasično slovensko nedeljsko kosilo.
Številna kulinarična bogastva so pravzaprav značilna za mnoga območja po državi. Tako so denimo značilnost prekmurske kuhinje močnate jedi, pripravljajo tudi odlične pogače in zlejvanke iz moke, najbolj znana zelenjavna jed pa je bujta repa.
Med štajerskimi posebnostmi je znana kisla juha, med koroškimi mavžlji in mežerli, med dolenjskimi pa štruklji. Gorenjska se ob potici ponaša tudi s šaro in prato, Idrija pa z znamenitimi žlikrofi. Ob morju prevladujejo jedi iz rib, v Istri divjačina, v Posočju pa kozje in ovčje meso.
Številni mojstri kulinarike in nasploh bogata gastronomska tradicija tudi v svetu niso ostali neopaženi. Kakovost je prepoznal tudi najprestižnejši gastronomski vodnik in Slovenijo uvrstil med svoje nove destinacije. Z dvema Michelinovima zvezdicama se za zdaj ponaša Hiša Franko pri Kobaridu, z eno pa še pet restavracij v različnih koncih države.
