Dolina Tople, ki leži nedaleč od Črne na Koroškem, v zgornji Mežiški dolini, je že od leta 1966 opredeljena kot zaščiten krajinski park in naravni spomenik pod južnimi stenami Pece. Ena najslikovitejših gorskih dolin v Sloveniji je bila poseljena že konec 16. stoletja.
S površino okoli 1400 hektarov spada Topla med manjše doline, v njej pa najdete pet domačij. Stare mogočne kmetije (Burjak, Florin, Kordež, Fajmut in Končnik – na nadmorski višini 1120 m), s kaščo, hlevom in skednjem tvorijo “celke”, prave primerke nekdanje kmečke alpske arhitekture, ki jih z vseh strani obdajajo obsežni, gosti smrekovi in macesnovi gozdovi.
V Topli pa poleg nekaterih redkih rastlin in živali najdete tudi ostanke žag venecijank in starih mlinov ter vhod v rudnik. Kot celotno Mežiško dolino je namreč tudi življenje Tople močno zaznamovalo rudarstvo. Začetki izkopavanja svinčeve in cinkove rude segajo v leto 1834, danes pa je rudnik Topla zaprt in kot zavarovani naravni spomenik namenjen le še turističnemu ogledu.
Posebnost živalstva te slikovite doline so alpski zajec, alpski jereb ali belka, ruševec, divji petelin in gozdni jereb. V gostih gozdovih gnezdijo tudi nekatere ujede, v čistih vodah potoka Topla pa živijo postrv potočnica, rak koščak in potočne školjke, ki so zaradi svoje ekološke funkcije zavarovane živalske vrste.
Pokošena trava ima zelo značilen vonj, ki mnogim, če zaprejo oči, predstavlja zeleno barvo. Vonj je izredno prijeten in večini ljudi zelo všečen. Med košenjem trave se izloča snov GLV (v angleščini green leaf volatiles), ki povzroči, da smo ljudje bolj sproščeni in bolj veseli. Vonj trave naj bi imel celo takšno moč, da med staranjem prepreči oziroma upočasni morebiten upad mentalnih sposobnosti. Žuželke so izredno občutljive na vonj po GLV in ga zaznajo tudi na več kilometrov daleč. Ljudje pa vonj snovi GLV povezujejo s hrano. (Vir: Cosmopolitan, Delo in dom)
Negnojeni travniki in pašniki ob potoku na dnu doline pa so tudi pomembno bivališče metuljev, v Burjakovem močvirju so namreč našle zadnje zatočišče tudi številne ogrožene rastline, med katerimi po lepoti izstopajo rožnata socvetja divjih orhidej. V začetku maja trobentičasti cvetovi avriklja pozlatijo strme skalne stene, iz zadnjih zaplat snega pa takrat na ovršnih uravnavah pokukajo prikupni vijoličasto nadahnjeni alpski zvončki. Kasneje se nežno belim alpskim zlaticam pridružijo rožnate preproge cvetov polegle alpske azaleje, druščino ogroženih gorskih cvetlic pa zaokrožujejo čudovita socvetja orhideje kamniške murke.
Neprecenljivo geološko dediščino predstavljajo bogata nahajališča redkih mineralov izpod Pece, izjemno zanimivi pa so profili svinčevo-cinkovih rudnih teles, ki so ohranjeni na rudniških varnostnih stebrih. V več kot 230 milijonov let starih kamninah najdemo tudi fosilne polže in amonite, ki dajejo vedeti, da je tukaj v davni preteklosti valovalo morje.
Topla pa ni zanimiva le za turiste in ljubitelje neokrnjene narave, ampak tudi za planince. Niso redki, ki se na mogočno goro Peco, katere najvišji vrh je Kordeževa glava (2125 m), ki je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji in obiskovalcem postreže s čudovitim 360-stopinjskim razgledom, odpravijo peš iz pred vhoda v zapuščeni rudnik Topla, ki se nahaja v neposredni bližini kmetije Fajmut.
Vir: Spletna stran Občine Črna na Koroškem, splet
