Med slovenski priimki, ki spominjajo na pustni čas, so tudi Pust, Kurent in Krof

Pred nami so pustna sobota, pustna nedelja in pustni torek. Nekaj podatkov okrog pusta pa so ob tej priložnosti zbrali tudi na Statističnem uradu RS.

Po navedbah Statističnega urada RS (SURS) je bilo 1. januarja 2019 v Sloveniji 353 prebivalcev s priimkom Pust, 314 s priimkom Kurent in 37 s priimkom Krof. Največ Pustov in Kurentov je na omenjeni datum živelo v osrednjeslovenski statistični regiji. Pustov je bilo 138 (ta priimek je bil na 653. mestu po pogostnosti), Kurentov pa 179 (ta priimek je bil na 473. mestu po pogostnosti). V podravski statistični regiji, kjer so kurenti doma, se je pisalo Kurent le 10 prebivalcev.

Preberite tudi: Kje na Koroškem bodo pustovanja in karnevali?

Statistika tudi kaže, da je Slovenija od januarja do novembra 2019 uvozila za skoraj 8 milijonov EUR prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (upoštevani so tudi čarovniški triki in podobno), izvozila pa je takih izdelkov v tem času za skoraj 3 milijone. Pri trgovanju s tovrstnimi artikli je bila njena glavna partnerica Italija: iz te države smo namreč uvozili za 2,3 milijona EUR karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (ali 29 % celotnega uvoza tovrstnih izdelkov), izvozili v omenjeno državo pa smo jih za 2 milijona EUR (ali 70 % celotnega izvoza tovrstnih izdelkov).

Vrednost uvoza karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (vključno s čarovniškimi triki in podobnim) je v vseh letih od 2000 naprej močno presegala vrednost izvoza, navajajo na spletni strani SURS.

Po pustnem torku pride pepelnična sreda, s katero se začne za kristjane 40-dnevni post, tj. čas pred veliko nočjo, v katerem se omejujejo med drugim tudi pri uživanju hrane, zlasti mesa. Statistika o mesu pa kaže, da je prebivalec Slovenije v letu 2018 porabil za prehrano povprečno 93 kg mesa.

Samooskrba s svežim mesom (in predelanimi mesnimi proizvodi) ni bila v Sloveniji v letih od 2000 do 2018 nikoli 100-odstotna. Visoke stopnje samooskrbe smo dosegali pri svežem konjskem, govejem in perutninskem mesu (omenjene vrste mesa izvažamo). Pri svinjini pa je bila stopnja samooskrbe najnižja, v 2018 le 38-odstotna; to pomeni, da je bilo od svinjine, v 2018 porabljene v Sloveniji, v Sloveniji pridelane le 38 %.

Vir: SURS

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila