V preteklosti so se ljudje, če je bilo le mogoče, držali načela, da se je v času pusta treba desetkrat do sitega najesti, sicer so verjeli, da bo letina tistega leta slaba. To navado pa še vedno ohranjajo ponekod v naših krajih tudi v današnjem času.
Debeli četrtek velja za god debelih ljudi, na ta dan pa po različnih krajih pripravljajo raznovrstne jedi, za katere je značilno, da so izjemno nasitne. Mize morajo biti polne mastnih svinjskih in ocvrtih sladkih jedi. Tako gospodinje na ta dan ponekod pripravijo ocvirkovko, krvavice, ričet »začinijo« z okusnimi svinjskimi rebrci in druge mesne izdelke, ki so jih predhodno pripravili med kolinami. Ena izmed značilnih jedi debelega četrtka je tudi kuhana svinjska glava oz. svinjski rilec.
Med sladkimi ocvrtimi jedmi pa prevladujejo krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi.
Še lažje je pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati. V nekaterih krajih pa se posladkajo kar z miškami.
Praznovanje pusta ima svoje korenine v predkrščanskem obdobju, ko so praznovali kult prednikov ter obeležili slovo od zime in pozdravili prihajanje pomladi. Rimljani so v zimskem in predpomladnem času imeli več praznikov, na katere so se šemili, denimo brumalije, saturnalije in ide. Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale, pod vplivom italijanskih karnevalov pa so se prenesle na čas pred 40-dnevnim postom.
Na slovenskem podeželju so se po navedbah etnologov skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, med njimi kurenti oz. koranti na Ptujskem in Dravskem polju, Halozah in Slovenskih goricah, laufarji v Cerknem, škoromati v Brkinih, mačkare v Dobrepoljski dolini na Dolenjskem in pustovi v Drežnici pri Kobaridu. Ohranili so se tudi pustni živalski liki, denimo kamela in košuta. Ponekod so značilni obredni sprevodi in obhodi po hišah s pobiranjem darov, denimo jajc, klobas, žganja, krofov in denarja.
Pustno dogajanje v Sloveniji je po besedah etnologinje in kulturne antropologinje Adele Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja mogoče razdeliti na pustne karnevale v mestih in tradicionalna pustovanja na podeželju, ko se tradicionalni pustni liki podajo od hiše do hiše in voščijo srečo, s seboj pa odnesejo vse slabo, kar se je zgodilo v zadnjem letu dni. V zameno od domačih prejmejo darove, ki pa jih od socialno šibkejših ne vzamejo. “Tudi pustne šeme imajo občutek za sočloveka. Želijo, da bi tudi socialno šibkejši lahko jedli pustne dobrote.”
Letos po Sloveniji zaradi epidemije koronavirusa ne bo tradicionalnih pustnih povork in rajanj, bodo pa številne občine, med njimi tudi na Koroškem, dogajanje prenesle na splet.
Vir: RTV Slovenija, Ekoper, Družina, STA
