Ekonomisti opozarjajo, da je treba storiti vse za pospešitev cepljenja

Vsak dan zamude pri okrevanju je zelo drag, zato je treba storiti vse za pospešitev cepljenja, je izpostavila skupina ekonomistov ob predstavitvi poročila o gospodarstvu in covidu-19, objavljenega minuli teden. Opozorili so tudi na učinek pandemije na izobraževanje in na erozijo socialnega kapitala ter pozvali k izboljšavam načrta za okrevanje.
FOTO: Aljaž Uršej

“Vemo, da je vsak dan zamude pri okrevanju izjemno drag. Za Nemčijo se ocenjuje, da vsak teden stane tri do štiri milijarde,” je izpostavil predsednik inštituta za ekonomska raziskovanja ifo Clemens Fuest na virtualni predstavitvi poročila z naslovom Onkraj koronavirusne krize: Vlaganje v vzdržno prihodnost, ki ga je objavila evropska skupina za svetovanje na področju gospodarstva (EEAG).

Zato je po njegovih besedah treba storiti vse za pospešitev cepljenja. Prav tako je treba ustrezno pripraviti logistiko, da bo res vse nared za hitro cepljenje, ko bo cepiva dovolj, je še izpostavil Fuest v virtualnem pogovoru z novinarji, ki ga je pripravilo mednarodno novinarsko združenje Api-Ipa s sedežem v Bruslju.

Glede kritik EU v povezavi s cepivi avtorji poročila izpostavljajo, da je razvoj cepiva skupno dobro in da kliče po evropski strategiji. Težave pri dobavi cepiv ne pomenijo, da je upravičena obsodba ukrepanja na ravni EU, je dejal Harold James z univerze Princeton, ki letos predseduje skupini EEAG. Ob tem je spomnil na kaotično dostavo cepiv ponekod v ZDA. Kriviti Evropsko komisijo in sklepati, da se cepiv ne bi smelo dobavljati na ravni EU, je nevarno in napačno, pa je menil Fuest.

Avtorji poročila so izpostavili tudi “grozen” učinek covida na izobraževanje in s tem dolgoročen vpliv na stabilnost družbe. Na podlagi izkušenj iz preteklih recesij vemo, kakšen vpliv lahko ima razmeroma kratko obdobje krize na dolgoročno zmožnost pridobivanja zaslužka in integracije na trg dela ter kakšno je tveganje znatnih brazgotin, ki razdirajo družbo, je opozoril James.

To po Jamesovih besedah vpliva tudi na demokracijo. Če se nekatere skupine počutijo povsem pozabljene, za druge pa je razmeroma dobro poskrbljeno, to spodkopava delovanje družbe in ustvarja občutek, da je z demokracijo nekaj narobe. Če se ukrepanje ne zdi učinkovito, to vodi v splošno deziluzijo, kar se na primer pozna na javnomnenjskih raziskavah v Franciji in Nemčiji, vodi pa tudi v odvračanje od EU, je dejal.

Cecilia Garcia-Penalosa iz univerze Aix-Marseille pa je opozorila na erozijo socialnega kapitala – mreže odnosov med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in sicer, ki omogoča delovanje gospodarstva. To ima problematičen učinek – fragmentacija, populistična gibanja in dvomi o političnem sistemu slabšajo zmožnosti vlad, da uvajajo potrebne reforme, je pojasnila.

Avtorji poročila so opozorili tudi na analogijo s krizo območja evra, saj da je kljub številnim temeljnim razlikam mogoče povleči vzporednice glede dolžniške krize. Fuest je izpostavil skrbi zaradi zasebnih naložb, spomnil na Junckerjev naložbeni načrt za spoprijem s posledicami finančne krize in ocenil, da je unija sedaj v marsikaterem pogledu v podobnem položaju.

Skupina v poročilu poziva tudi k izboljšavam svežnja za spoprijem Evrope s posledicami pandemije novega koronavirusa. Sedanje zahteve po dodelitvi sredstev za podnebno ukrepanje in digitalizacijo je skoraj nemogoče uresničiti, premalo pa je tudi osredotočenja na čezmejne projekte, je dejal Fuest. Ekonomisti predlagajo, naj države same opredelijo cilje in se odločijo, kako jih bodo dosegle.

Fuest je ob tem problematiziral združevanje dolgoročnega ukrepanja proti podnebnim spremembam in kratkoročnega ukrepanja za okrevanje. To je sicer lahko združljivo, vendar konceptualno ni koristno, je politično privlačno, vendar gospodarsko ne pomaga zares, je še ocenil predsednik inštituta ifo.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije