“Strinjala sta se, da se bo ukrajinska delegacija z rusko sestala brez predpogojev na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat,” so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika.
Iz Kremlja so že zjutraj sporočili, da je ruska delegacija v mestu Gomel v Belorusiji in čaka, da bi začeli pogajanja. Zelenski pa je dopoldne odgovoril, da je pripravljen na pogajanja kjerkoli, le v Belorusiji, od koder Rusija napada Ukrajino, ne.
Kasneje je Zelenski sporočil, da je glede pogajanj sicer skeptičen in ne verjame v uspeh srečanja, vendar želi poskusiti ustaviti vojno, dokler za to obstajajo minimalne možnosti.
Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil napoved mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Na Twitterju je sporočil, da pozdravlja pripravljenost obeh držav za pogovore na beloruski meji brez pogojev. Dodal je, da si želi, da bi državi spor rešili korak za korakom in po mirni poti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer tik pred najavo začetka pogajanj ukazal dvigniti stopnjo pripravljenosti ruskih jedrskih sil. Kot je pojasnil, so razlog za to agresivne izjave predstavnikov Nata.
“Ukazujem ministru za obrambo in poveljniku generalštaba, da silam ruske vojske za odvračanje odredita stanje bojne pripravljenosti,” je Putin dejal v pogovoru s predstavniki vojske, ki ga je prenašala ruska televizija.
Dejal je, da vodilni predstavniki članic Nata Rusiji grozijo z agresivnimi izjavami. “Vidite, da Zahod do nas ni neprijazen samo z ekonomskimi, to je nezakonitimi sankcijami,” je dodal.
Obrambni minister Sergej Šojgu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na predsednikov ukaz odgovoril: “Razumem.”
Sile za odvračanje so enote, katerih namen je odvrniti napad na Rusijo, vključno s primerom napada, ki bi vključeval jedrsko orožje.
Enote so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opremljene z raketami, strateškimi bombniki, podmornicami in ladjami. Vključujejo tudi protiraketni ščit, sisteme nadzora v vesolju, protizračno in protisatelitsko obrambo.
ZDA pa so na na Putinovo odločitev sporočile, da si Putin “izmišljuje grožnje”. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem zaradi Putinove odločitve izrazil zaskrbljenost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“To je vzorec, ki smo ga videli pri predsedniku Putinu v tem konfliktu, in sicer da ustvarja grožnje, ki ne obstajajo, da bi upravičil nadaljnjo agresijo,” je na vprašanje o sporočilu iz Moskve za televizijo ABC odgovorila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
Zaradi Putinove odločitve pa je zaskrbljenost izrazil Stoltenberg, ki je v intervjuju za BBC dejal, da je ta napoved pokazala, kako resen je položaj zaradi ruskega vdora v Ukrajino.
EU bi lahko v pomoč Ukrajini prvič uporabila direktivo o začasni zaščiti iz leta 2001
Notranji ministri EU bodo danes v Bruslju v pomoč Ukrajini razpravljali tudi o možnosti sploh prve uporabe direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, sprejete v odziv na poplavo beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije. V članice unije se je doslej zaradi vojne zateklo že več kot 300.000 Ukrajincev.
Evropska komisija bo predlagala uporabo te direktive. “Sedaj je pravi čas, da se uporabi,” je poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ob prihodu na zasedanje. V EU je zaradi vojne prišlo že več kot 300.000 Ukrajincev, je izpostavila.
Razpravo o možnosti uporabe direktive o začasni zaščiti je ob prihodu na zasedanje napovedal tudi francoski notranji minister Gerald Darmanin. Odločitev bi lahko ministri po njegovih besedah sprejeli v četrtek na formalnem zasedanju v Bruslju. Današnje srečanje je namreč neformalno.
Direktiva o začasni zaščiti iz leta 2001 določa ravnanje v primeru množičnega ali nenadnega prihoda razseljenih oseb. Beguncu s kriznega območja zagotavlja pravico do začasne zaščite v članici unije za največ tri leta, ki vključuje pravico do dela, nastanitve, nujne zdravstvene zaščite, finančne pomoči in izobraževanja.
Johanssonova bo sicer v odziv na vojno v Ukrajini predlagala tudi vzpostavitev solidarnostne platforme v podporo Ukrajini in članicam unije, ki se soočajo z begunci iz Ukrajine.
Nemška notranja ministrica Nancy Faeser pa je ob prihodu poudarila, da je treba najti nebirokratske rešitve in ljudem hitro pomagati na varno. Razmere so izredne, v Evropi je vojna, to terja spremembe ustaljenih vzorcev in nekonvencionalne rešitve, je izpostavila.
Notranji ministri danes v Bruslju razpravljajo o humanitarni podpori Ukrajini in Moldaviji v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. Za zdaj se je odzvalo 17 članic, tudi Slovenija, ki pomagajo z medicinsko opremo, šotori, odejami in podobnim.
Razpravljajo tudi o zaščiti zunanje meje in varnostnih vprašanjih, zlasti hibridnih grožnjah, ter vizumskih omejitvah za Rusijo zaradi njenega napada na Ukrajino.
Vir: STA
