V okviru prvega regijskega obiska vlade v tem mandatu bodo po napovedih v sredo dopoldne na Koroškem potekali posamezni dogodki ministrstev, popoldne pa bo v Slovenj Gradcu srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Po tem srečanju bo v Slovenj Gradcu še seja vlade.
Najbolj pereča v regiji je sanacija po ujmi, ki je v začetku avgusta uničila, poškodovala ali ogrozila javno infrastrukturo in zasebno premoženje ter številne, ki živijo v bližini vodotokov in na plazovitih območjih, soočila z veliko negotovostjo. Vlada je s številnimi obiski po katastrofi izkazala pozornost Koroški, a številni skoraj dva meseca po ujmi zdaj pričakujejo več konkretnih odgovorov na odprta vprašanja.
“Pričakujemo konkretni datum, kdaj bomo dobili povrnjene intervencijske stroške,” je za STA pred obiskom vlade izpostavil župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Upa, da bo sklep o tem potrjen prav na seji vlade, ki bo v sredo gostovala v prostorih slovenjegraške občine.
Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo prizadete občine čim prej dobile predplačilo na podlagi predhodne ocene škode. “Da čim prej pridemo do denarja. Gradbinci so dela začeli 4. avgusta. Kmalu bo 4. oktober in niso še nič dobili, številke pa niso majhne,” je opozoril.
Pričakuje tudi, da bodo predstavniki vlade že lahko predstavili grobi osnutek zakona o obnovi in razvoju ter odgovore na vprašanja, kako se lotiti nadomestnih gradenj za tiste, ki ne morejo več bivati v dosedanjih bivališčih. Prav tako njega in druge v regiji zanima, na kakšen način bodo sanacijski program začeli uresničevati upravljavci vodotokov, v katerih je pred običajnimi jesenskim deževjem marsikje še vedno veliko naplavin.
Prav urejanje vodotokov, na prvem mestu Meže, trenutno zelo skrbi tudi prevaljskega župana Matica Tasiča. Ob obisku bo predstavnikom vlade predstavil, kaj vse so po ujmi doslej naredili v občini, kako gradijo vodovod, ki bo nadomestil v ujmi uničenega, in kaj so trenutno glavni problemi, s katerimi se soočajo.
V pogovoru za STA je Tasič vnovič izpostavil pomanjkanje gradbene mehanizacije in dejal, da so občani slabe volje, ker dela na Meži zaradi tega potekajo prepočasi. “Nimajo občutka, da je Meža toliko zaščitena, da ne bo že malo večja voda povzročila poplav,” je opozoril. Zavzema se za to, da bi lahko občina sama pod projektantskim nadzorom organizirala dela na vodotokih.
Velik problem ne le na Prevaljah, ampak tudi v ostalih občinah Mežiške doline in v Dravogradu, sta tudi s težkimi kovinami onesnažena zemljina in naplavljen mulj. Med drugim še vedno ne vedo, kam ga bodo lahko odpeljali. Tasič je izpostavil, da občina sama sredstev za odstranjevanje onesnaženega materiala nima, tako občina kot občani pa pri tem pričakujejo čimprejšnjo pomoč.
Tudi Tasič pričakuje čimprejšnje poplačilo intervencijskih stroškov in predplačilo na podlagi prehodne ocene škode. “Računamo na to, da bodo obljube, ki so jih dali ob dosedanjih obiskih, izpolnjene,” je dejal.
Ogromno škodo je v poplavah utrpelo gospodarstvo predvsem v Mežiški dolini, ki ga je dodatno oškodovala tudi močno načeta in deloma uničena cestna infrastruktura. “Želimo si, da vlada prepozna, da je ključno hitro vlaganje v obnovo infrastrukture, ker je to ključno tudi za gospodarstvo,” je za STA izpostavila direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice Katja Pokeržnik.
Ob vladnem obisku direktorica pričakuje tudi pogovor o pričakovanjih gospodarstva, da je treba pospešiti projekt izgradnje tretje razvojne osi. “Pričakujemo, da se bo ali v zakonu za obnovo ali prek kakšnih drugih specifičnih zakonov dalo Koroški razvojno spodbudo, ki jo rabimo. Smo ena izmed najmanj konkurenčnih regij, največ ljudi se izseljuje… Tako da dejansko potrebujemo razvojne spodbude,” je menila Pokeržnik.
Koroška potrebuje razvoj in podjetja potrebujejo vlaganja, da bodo lahko prišla do spoznanja, da se jim splača ostati v regiji, v kateri imajo sicer visoke transportne stroške in iz katere delavci odhajajo na delo v Avstrijo, je dodala.
Koroška statistična regija je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji. Spada med razvojno ogrožene regije z zaskrbljujočo demografsko sliko. Po podatkih statističnega urada za leto 2021 je v regiji živelo nekaj manj kot 71.000 prebivalcev, kar je tri odstotke vseh prebivalcev Slovenije. Za primerjavo, leta 2009 je tam bivalo skoraj 73.000 prebivalcev.
Ocene, na katere opozarjata Svet koroške regije in Regionalna razvojna agencija Koroška, kažejo, da spada Koroška med regije, kjer se bo število prebivalcev najbolj zmanjšalo. “Ob trendu iz časa pred poplavami naj bi se do leta 2038 število prebivalcev na Koroškem s 70.000 zmanjšalo na dobrih 60.000,” je svet regije opozoril v nedavni pobudi vladi. V njej je vladi predlagal, da v načrtovani zakon o obnovi po ujmi vključi program popoplavne obnove in spodbujanja razvoja v koroški regiji ter dodal predloge več ukrepov za različna področja.
