Kandidaturo je 54-letna Pirc Musarjeva najavila prva med kandidati, za njeno vložitev pa je nato zbrala podpise volivcev. Ob tem je večkrat poudarila, da ni bila nikoli članica nobene politične stranke, kot predsednica pa da se bo zavzemala za človekove pravice, vladavino prava in pravno državo.
Med ključnimi prioritetami navaja usklajevanje rešitev na štirih področjih, ki jih ocenjuje kot ključna za razvoj in socialno povezanost države. To so zdravstvena in pokojninska reforma, podnebna nevtralnost in zagotavljanje celovite varnosti. Ob tem kot nujno vidi ohranjanje in izvajanje dobrih politik in projektov tudi ob menjavi oblasti.
Hkrati poudarja, da kot predsednica ne bo tiho in da bo njen glas vedno glas za ljudi, saj da ima kot aktivna državljanka odgovornost, da se oglasi in opozori javnost, ko “gre za kršenje človekovih pravic, ko sovražni govor prevlada nad spoštljivim, ko se kršijo ustava in zakoni, ko se sesuva socialna država in se demokraciji režejo krila”.
Meni, da se je odhajajoči predsednik Borut Pahor premalo oglašal ob podobnih primerih. O odgovornosti za razmah sovražnega govora pravi, da mora pri sebi razčistiti tudi vsak politik, a največjo odgovornost za to po njenem mnenju nosi desna politika. Ne glede na to pa napoveduje, da se bo, če bo izvoljena, sestala z vsemi predsedniki parlamentarnih strank.
V zunanji politiki si bo po napovedih prizadevala, da vse države Zahodnega Balkana čim prej vstopijo EU. Pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško bo vztrajala pri uveljavitvi arbitražne odločbe. Napoveduje nadaljevanje obstoječih zunanjepolitičnih strategij in procesa Brdo-Brioni, ki ga je začel dosedanji predsednik Borut Pahor. Pri tem pa zgolj srečevanje predsednikov držav Zahodnega Balkana ni dovolj, meni.
Kar zadeva pooblastila predsednika države, Pirc Musarjeva meni, da bi moral imeti še možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti. Kot predsednica ne bi pomilostila nikogar, ki bi zagrešil spolni ali krvni delikt. Pravico žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok neomajno podpira, vesela pa je bila tudi odločitve ustavnega sodišča glede družinskega zakonika in podpira možnost posvojitev otrok za istospolne partnerje.
Pri kandidaturi jo je podprlo več vidnih posameznikov iz različnih sfer družbe, med drugim nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. V prvem krogu je imela od političnih strank le podporo zunajparlamentarnih Piratske stranke in Stranke mladih-Zeleni Evrope. V drugem krogu, po tistem, ko je v prvem izpadel njun kandidat Milan Brglez, so jo podprli tudi v koalicijskih Gibanje Svoboda in SD.
V kampanji se je morala Pirc Musarjeva večkrat otepati kritik na račun svojega premoženja in premoženja moža Aleša Musarja. Odgovarjala je s trditvami, da sta z možem vse premoženje pridobila z lastnim delom in na zakonit način. Večkrat je zatrdila, da podjetja, ki so povezana z njo in soprogom, delujejo zakonito, plačujejo vse davke v Sloveniji in so družbeno odgovorna. Posli njenega moža so bili sicer tudi najtežje vprašanje, s katerim se je morala ukvarjati v kampanji, je priznala v izjavi za STA.
Profesionalno pot je Pirc Musarjeva začela kot novinarka in voditeljica na Televiziji Slovenija, nadaljevala pa na POP TV. Po izstopu iz novinarskih vrst je kratek čas delovala kot vodja službe za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, julija 2004 pa jo je DZ na predlog takratnega predsednika republike Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Na tem položaju je bila dva mandata in kot je dejala za STA, je bila to doslej njena najljubša funkcija oziroma ji je bila najbolj blizu. Od leta 2014 deluje v odvetniški pisarni, ki jo je ustanovila. Med drugim je zastopala nekdanjo prvo damo ZDA Melanio Trump pri zaščiti njene blagovne znamke v Sloveniji.
Pred tem je njeno profesionalno pot zaznamovala grenka zgodba s kandidaturo za generalno direktorico RTV leta 2014. Takrat jo je programski svet RTVS izvolil na ta položaj, nato pa je bil postopek razveljavljen oziroma obnovljen, ker so naknadno razrešili dva programska svetnika. Programski svetniki so nato za v. d. generalnega direktorja imenovali Marka Fillija. Pirc Musar se je pritožila na sodišče in po dolgem postopku je višje sodišče odločilo, da je bila odprava njenega imenovanja za direktorico nezakonita. Novembra 2017 je RTVS s Pirc Musarjevo sklenila dogovor o plačilu 70.000 evrov odškodnine.
V predvolilnem soočenju STA je sicer Pirc Musar dejala, da so javni mediji pogoj za demokracijo, RTVS pa da je danes “že zelo blizu tega, da te naloge ne opravlja, kot bi jo morala”. “Politična uzurpacija je šla tako daleč, da je nujno hitro ukrepanje. Potrebujemo javno RTVS in nacionalno tiskovno agencijo,” je dodala ter podprla novelo zakona o RTVS. V kampanji je razburila z izjavo, da je slabo, če se kupuje medijski mir in plača medijski napad na drugače misleče, pri tem pa izpostavila Požareport, Novo24TV, Reporter in Necenzurirano.
Sicer je Pirc Musar dejavna tudi na mednarodnem področju. Med drugim je bila podpredsednica in predsednica Skupnega nadzornega organa za Europol, sodelovala je pri pripravi zakonov o varstvu osebnih podatkov v Črni gori, Srbiji in Ukrajini in v skupini Sveta Evrope za pripravo Konvencije o dostopu do javnih informacij. Bila je tudi članica delegacije EU, ki se je pogajala z ZDA po razkritjih Edwarda Snowdna o zlorabah podatkov državljanov EU.
V predvolilnem soočenju STA je opozorila, da si na področju zunanje politike ne smemo privoščiti, da predsednik vlade govori eno, predsednik države pa drugo. V članstvu Slovenije v Natu vidi največjo garancijo varnosti, podpira tudi postopen dvig obrambnih izdatkov proti dvema odstotkoma BDP znotraj zmožnosti. Agresija Rusije na Ukrajino je po njenih besedah pokazala, da lahko Evropa kot kredibilen akter nastopa le kot enotna.
Doktorica pravnih znanosti se je rodila 9. maja 1968, otroštvo je preživljala v Kamniku. Po zaključeni gimnaziji je izbrala študij prava in ga leta 1992 tudi zaključila, leta 1997 pa tudi opravila pravosodni izpit. Novembra 2015 je doktorirala na dunajski pravni fakulteti.
Je mama sina študenta, z družino živijo v Radomljah. Ves čas je bila aktivna športnica, nekdaj tudi rokometašica, danes pa je aktivna v bowlingu, kjer je tudi večkratna državna prvakinja. Rada tudi sede na motor, vrtnari, peče, igra tarok in bere. Zadnja knjiga, ki jo je prebrala pred volitvami, je bila Osebno Mihe Mazzinija.
Je tudi soustanoviteljica združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Njena politična vzornica pa je nekdanja irska predsednica Mary Robinson, ko se znajde v dilemi, pa se po nasvet obrne na svojega moža Aleša Musarja, ki bo z njeno izvolitvijo postal prvi soprog predsednice v zgodovini Slovenije.
