Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, bosta premier Golob in njegov gostitelj Nehammer vprašanjem, pomembnim za položaj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Avstriji, namenila posebno pozornost.
Premier se je pred obiskom na Dunaju ta teden sešel s predstavniki manjšine in jim zagotovil podporo Slovenije pri prizadevanjih za ureditev njihovih pravic na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe. Na srečanju v Ljubljani se je tudi zavzel za čim prejšnjo uresničitev reforme dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem.
Tudi strokovni odbor Sveta Evrope je v nedavno objavljenem poročilu Avstrijo pozval, naj okrepi rabo slovenščine na sodiščih in v izobraževanju. Med takojšnjimi ukrepi Dunaju priporoča krepitev rabe slovenskega jezika na področju uprave, predvsem na lokalni ravni, in spodbujanje ozaveščenosti v državnih medijih o manjšinskih jezikih in kulturah kot sestavnem delu avstrijske kulturne dediščine. Kot priporočen nadaljnji ukrep pa v poročilu izpostavlja krepitev rabe slovenščine na področju izobraževanja, predvsem na predšolski ravni.
Predstavniki slovenske manjšine so premierju v Ljubljani predstavili prizadevanja njihove skupnosti za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja v slovenskem jeziku ter problematiko dvojezičnega sodstva.
O zagotavljanju uporabe slovenskega jezika pred sodišči na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem se bosta prav na dan, ko bo premier na obisku na Dunaju, s predstavniki slovenske manjšine v Celovcu pogovarjala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Predstavniki manjšine so na omenjenem srečanju s premierjem opozorili tudi na negativne posledice začasnega nadzora, ki ga na meji s Slovenijo od vrhunca begunske krize leta 2015 izvaja Avstrija in ga vsakega pol leta podaljša za šest mesecev. Nazadnje ga je podaljšala maja.
Slovenija ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU iz leta 2021, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU, pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji ukinila.
Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so sicer prijateljski in dobri, med drugim državi sodelujeta v kulturi, znanosti in umetnosti ter v mednarodnih organizacijah.
Avstrija je tudi ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. Glede na podatke na spletni strani Izvozno okno se je lani uvrstila na četrto mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije po blagovni menjavi. Ta je v letu 2022 dosegla skoraj dosegla 8,4 milijarde evrov – Slovenija je v Avstrijo izvozila za 3,6 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 4,78 milijarde evrov.
V ospredju pogovorov Goloba in Nehammerja bo tudi energetika. Slovenija in Avstrija sta med drugim zainteresirani za gradnjo plinovoda od terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk proti Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Madžarski. O tem se je Golob že pogovarjal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, interes za sodelovanje v tem projektu, ki bo financiran tudi s pomočjo evropskih skladov, pa je izrazil tudi avstrijski kancler.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je po srečanju z avstrijskim in hrvaškim kolegom konec aprila tudi povedala, da z Avstrijo potekajo pogovori o sporazumu o solidarnostnih ukrepih za zanesljivo oskrbo s plinom, kakršnega je Slovenija že podpisala z Italijo.
Predsednika slovenske in avstrijske vlade bosta po napovedih govorila tudi o Zahodnem Balkanu. Slovenija in Avstrija se strinjata, da je ta regija del Evrope, in si prizadevata za pospešitev širitve unije na države Zahodnega Balkana.
Golob in Nehammer bosta obravnavala tudi teme junijskega vrha EU, med katerimi bo po pričakovanjih znova v ospredju vojna v Ukrajini. Tako Slovenija kot Avstrija Ukrajini nudita pomoč na terenu in pri sprejemanju ukrajinskih beguncev. Voditelji držav članic sedemindvajseterice naj bi sicer na srečanju 29. in 30. junija govorili tudi o migracijah, gospodarski konkurenčnosti in odnosih s Kitajsko.
Premier Golob je že tretji najvišji predstavnik Slovenije, ki je letos obiskal Avstrijo. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je bila letos dvakrat na Dunaju, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je bila na uradnem obisku v Avstriji aprila.
Tudi sicer so stiki med najvišjimi predstavniki Slovenije in Avstrije pogosti. Med drugim je bil v zadnjem letu dni tedanji predsednik republike Borut Pahor na obisku v Avstriji in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen v Sloveniji. V Sloveniji sta bila tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg junija lani ter obrambna ministrica Klaudia Tanner februarja letos. Od avstrijskih kanclerjev je Slovenijo kot zadnji obiskal Sebastian Kurz septembra 2020.
