Predstavniki t. i. ljudske koalicije so namreč pretekli torek v DZ z zadostnim številom podpisov vložili pobudo za razpis referenduma o nedavno sprejeti noveli zakona o nalezljivih boleznih, v sredo so to storili še predstavniki gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije.
Ker sta bili zoper isti zakon vloženi dve referendumski pobudi, ki izpolnjujeta predpisane zakonske pogoje, bo koledarski rok za zbiranje podpisov za obe pobudi enak.
V skladu z ustaljeno prakso bo pred začetkom roka za zbiranje podpisov volivcev sklican sestanek predstavnikov pobudnika, strokovnih služb ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za javno upravo in DZ glede same izvedbe zbiranja podpisov. Ker gre za istovrstni pobudi o isti noveli zakona, bo za oba postopka sklican skupni sestanek.
Za razpis referenduma bodo sicer pobudniki morali v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Rok se bo iztekel 5. oktobra, teči pa bo začel 1. septembra. Referendumska zakonodaja namreč določa, da če koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra.
Po izteku tega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.
DZ bo ob morebitnih izpolnjenih zakonskih pogojih glede na več istovrstnih postopkov o istem predlogu zakona v danem primeru referendum razpisal na prvo vloženo zahtevo, postopek v zvezi z drugo pa štel za zaključenega.
Če bi pobudnikom uspelo zbrati zadostno število podpisov za razpis referenduma in bi z referendumsko pobudo uspeli, bi sicer to pomenilo, da DZ v skladu z zakonodajo eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Tako bi v veljavi najverjetneje ostal trenutni zakon o nalezljivih boleznih, ki pa je, glede na ugotovitev ustavnega sodišča, v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče je namreč junija lani ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi. Ustavno sodišče je zato DZ naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa DZ za zdaj še ni storil.
Novela, ki jo je nedavno sprejel DZ, sicer strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
